Prejeta odločba o dodelitvi sredstev za projekt »Izvennivojsko
križanje ceste G1–2 odsek 1313 Ormož–Središče ob Dravi in železniške
proge št. 41 Ormož–Murska Sobota–Hodoš v Pušencih«
Organ upravljanja v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo je dodelil sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj
za projekt »Izvennivojsko križanje ceste G1 – 2 odsek 1313 Ormož –
Središče ob Dravi in železniške proge št. 41 Ormož – Murska Sobota v
Pušencih«. Projekt je v skladu z odločbo upravičen do prispevka
skupnosti v višini 4.308.371,20 EUR. Ocenjena vrednost projekta znaša
5.682.548,00 EUR.
Z izgradnjo izvennivojskega
prehoda glavne ceste G1-2 in železniške proge št. 41 Ormož–Murska
Sobota, ki bo predvidoma zaključen v maju 2014, bo posodobljenih 882
metrov ceste, zgrajenih 183 metrov cestnega nadvoza čez železnico in
podhod za pešce pod železnico na območju postajališča, poleg tega pa
bodo prestavljeni ter zaščiteni tudi komunalni vodi (plinovodi,
vodovodi, TK vodi, elektro vodi, javna razsvetljava).
Z izgradnjo izvennivojskega križanja
ceste in železnice, ukinitvijo nivojskega prehoda ter ustreznejšimi
tehničnimi elementi ceste se bo izboljšala prometna varnost za vse
uporabnike ceste in železnice ter zagotovljena večja pretočnosti prometa
na povezovalni cesti. Z naložbo se bodo znižali stroški uporabnikov,
zmanjšal hrup in emisije izpušnih plinov. Poleg večje prometne varnosti
se bodo z uresničitvijo projekta izboljšale tudi bivalne razmere
lokalnega prebivalstva, saj se bosta zaradi boljše prometne pretočnosti
in odprave ozkega grla (čakanje pred spuščenimi zapornicami) zmanjšala
hrup in količina izpušnih plinov.
V železniškem muzeju Slovenskih železnic v Ljubljani se bo v naslednjih
dneh zvrstile tri privlačne prireditve za mlade in za že malo dalj časa
mlade.
V torek, 15. maja, na mednarodni dan družin, Železniški
muzej Slovenskih železnic v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
Slovenije na obisk vabi vse družine. Med 10. in 18. uro si bodo družine
lahko brezplačno ogledale muzej, ki je na Parmovi 35 v Ljubljani.
Ob 16. uri bo organiziran voden ogled razstave, dan družin pa bomo
dodatno popestrili še s postavitvijo modelne vrtne železnice v merilu
1:22.
Na mednarodni muzejski dan, v petek, 18. maja, bo za
vse obiskovalce vstop v Železniški muzej med 10. in 18. uro brezplačen.
Ob 10. in 15. uri bosta organizirana vodena ogleda razstave, obiskovalci
pa si bodo lahko med drugim ogledali modulno maketo v merilu HO (1:87)
in se popeljali z vrtno železnico.
V soboto, 19. maja, pa bo v železniškem muzeju od 9. do
16. ure potekal sejem modelnih železnic, ki ga pripravlja Društvo
ljubiteljev železnic Železna cesta. Na njem bodo vsi ljubitelji modelnih
železnic lahko prodajali ali menjali svoje modele, predstavila pa se
bodo društva ljubiteljev modelnih železnic.
Tudi na ta dan bo vstop v muzej brezplačen, obiskovalce pa bo popeljala
tudi vrtna železnica. Ob 11. in ob 14. uri bo organiziran voden ogled
muzejske zbirke.
Slovenske železnice same ne morejo preživeti, kdo jih bo rešil? Bo res pokusil že večkrat povabljeni Deutsche Bahn?
Dušan Mes, ki je manj kot dva
meseca prvi mož Slovenskih železnic, priznava, da sami dolgoročno ne
morejo preživeti. Niti tovorni promet ne. "Še vedno smo 'izgubaško'
podjetje, ampak z dobrimi trendi," je prepričan naš sogovornik. Čeprav
družba, ki jo čaka nujno dokončanje kadrovske sanacije, tudi letošnje
leto posluje z izgubo, v minusu je tako potniški kot tudi tovorni promet
...
Znova je oživela ideja o logističnem holdingu, je še relevantna, je sploh še uresničljiva?
To,
da so poslovni rezultati v skupini SŽ še vedno negativni, je dejstvo.
Je pa tudi res, da se je v letih 2009–2011 izguba močna zmanjšala in se
je trend močno obrnil navzgor. Izguba iz leta 2009, ki je bila dobrih 30
milijonov, se je leta 2010 znižala na 19, leta 2011 pa je bila okrog 11
milijonov evrov. V tem času se je podjetje kadrovsko precej saniralo,
čeprav je treba marsikaj še postoriti. Slovenske železnice res še ne
dosegajo pozitivnih rezultatov, je pa tudi res, da ima malo podjetij v
Sloveniji v teh kriznih časih take pozitivne trende kot Slovenske
železnice.
Kaj pa osnovno vprašanje, logistični holding, je še realna možnost?
Slovenske
železnice, še zlasti pa njihov del tovorni promet, lahko dolgoročno
preživi le z močnim strateškim partnerjem. Ta bi nam lahko pomagal
doseči nove trge. Slovenske železnice prepeljejo le okrog pet odstotkov
tovora v notranjem prometu, ki se še zmanjšuje, ker se industrijska
proizvodnja v Sloveniji v zadnjih letih krči. Zato smo odvisni predvsem
od trga v Avstriji, na Bavarskem, na Slovaškem ... Strateški partner
mora SŽ ponuditi ne le denar, ampak tudi tovor, skratka posel. Edino
takšna ideja je možna in sprejemljiva.
Menite, da obstaja
možnost lastniškega vstopa Deutsche Bahn v Slovenske železnice, če malo
špekulirava po zadnjem obisku premierja v Nemčiji ...
Težko odgovorim, ker ne poznam dobro zgodovine dogovarjanja, ampak menim, da je možna.
Poldrugi
mesec ste približno na vročem stolu prvega železničarja, ste si z vsem
že na jasnem? Ste spoznali vse, kar je pomembno za prihodnost državnih
železnic?
V kratkem času seveda ne spoznaš vsega, ampak
bistvene zadeve sem spoznal in tudi postavil cilje, ki jih moramo doseči
v doglednem času. Naše podjetje opravlja gospodarske javne službe v
skladu z zakonodajo in menim, da je treba letos z naročnikom teh
storitev (državo) urediti pogodbena razmerja za nekaj let, da lahko
podjetje dolgoročno načrtuje svoj razvoj. Nujno je treba končati
prestrukturiranje znotraj koncerna, ki poteka že od lani, treba je tudi
kadrovsko prestrukturirati podjetje in seveda potem "pridobiti"
strateškega partnerja oziroma na druge načine omogočiti investicije. Če
pa bodo izgube Slovenskih železnic spet trideset ali štirideset
milijonov, potem pa to zagotovo ni realna možnost.
Računate
letos ali prihodnje leto na poplačilo že obljubljenih in "uzakonjenih"
134 milijonov terjatve do države, če ne vsega, pa vsaj na del tega ...
Boste tožili državo, če plačila ne bo?
Država je, kot že
rečeno, stoodstotna lastnica Slovenskih železnic. Država je sprejela
zakon, ki določa povračilo te terjatve. Kot kaže, bo zakon, ki to
omogoča, delno popravljen, vsekakor pa mora biti spremenjen tako, da bo
ugoden za Slovenske železnice in njihovega lastnika, torej državo. Če
država kot lastnica predvideva strateškega partnerja na državnih
železnicah, je normalno, da bo omenjeni zakon spremenjen tako, da
Slovenskim železnicam ne bo povzročal škode. Za nas je pomembno, da bo
zakon tudi v prihodnje priznaval terjatev in nam omogočal primerno
rešitev.
Kaj pa to pomeni za finančno stabilnost podjetja? Problem s tekočo likvidnostjo?
Težave
Slovenskih železnic so ta hip povezane predvsem z nesprejetjem
rebalansa državnega proračuna. Denar za obveznosti, ki jih izvajamo za
državo v okviru gospodarskih javnih služb, tudi v potniškem prometu,
dobivamo prek proračuna. Ko bo sprejet rebalans in zakon o uravnoteženju
javnih financ, kjer je zajeta tudi terjatev v višini 134 milijonov
evrov, bo problematika insolventnosti Slovenskih železnic rešena, z
likvidnostjo pa bodo težave skozi celo leto 2012.
"Po prvih ocenah bodo podatki za prve štiri mesece vsekakor pod pričakovanji."
V kakšni kondiciji so SŽ? Kakšna je izguba po prvih mesecih, pa ocena za naprej?
V
prvih treh, štirih mesecih imamo nekaj izpada prihodkov zaradi
nesprejetega rebalansa letošnjega proračuna. Primanjkljaj se kaže na
infrastrukturnem delu ter pri delu našega gradbenega podjetja, saj
nekateri projekti stojijo. Izpad je na potniškem prometu, v tovornem
prometu pa smo imeli v prvih dveh mesecih objektivne težave zaradi
vremenskih razmer, po Evropi in tudi pri nas, saj je Luka Koper kar
nekaj časa delovala okrnjeno. Po prvih ocenah bodo podatki za prve štiri
mesece vsekakor pod pričakovanji. Prepričan pa sem, da bodo na koncu
leta rezultati zadovoljivi.
Pa kakšna je številka po treh mesecih? Celotna izguba, pa minus v potniškem in tovornem prometu?
Konsolidiranih
podatkov za prve tri mesece še ni. Sta pa tako potniški kot tovorni
promet poslovala z izgubo, ki je večja od načrtovane.
Kakšni pa so poslovni prihodki sistema Slovenskih železnic v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem?
V
tovornem prometu so v prvih treh mesecih poslovni prihodki od lanskih
manjši za slabih 10 odstotkov, v potniškem prometu pa za dobra 2
odstotka. V infrastrukturi so prihodki za skoraj 8 odstotkov pod
lanskimi. Kot omenjeno, je najbolj skrb vzbujajoče stanje v Železniškem
gradbenem podjetju. Tam so prihodki zaradi zamika del, ki se financirajo
iz državnega proračuna, le slabih 60 odstotkov lanskih. V drugih
družbah so prihodki v okviru pričakovanih.
Tovorni promet vsi štejejo kot rešilno bilko?
Tovorni promet ni rešilna bilka, je dejavnost, ki je najbolj zahtevna.
Na trgu je ...
Točno,
in več kot 90 odstotkov svojih storitev na tem segmentu izvozimo.
Odvisni smo od tujih prevoznikov in gospodarske rasti na tujih trgih in
dejansko smo v tej verigi le majhen člen. Zato je tovorni promet tako
zahteven. Tveganja v poslovanju tovornega prometa so velika, konkurenca
pa je vedno bolj agresivna. To seveda pomeni manjši "izplen" prihodka.
Mi trenutno samostojno vozimo le po Sloveniji, pridobivamo pa že
dovoljenja za prevoze v Avstriji in na Madžarskem. Ko bomo vsa
dovoljenja pridobili, bomo morali obnoviti naša vozna sredstva, kar pa
pomeni nov denar ...
V preteklosti je bilo v tovornem prometu
veliko posrednikov, ki so zelo služili, Slovenske železnice pa so
velikokrat vozile tudi pod svojo lastno ceno. Ste že porezali te "lovke"
posrednikov? Je počiščeno na tem področju?
To je problem
majhnosti Slovenskih železnic. Tovor v veliki meri obvladujejo veliki
špediterji – avstrijski in nemški, tudi nekateri azijski …
Ampak posredniki so tudi pri nas v Sloveniji?
Pri
nas imamo zelo malo posrednikov. Imamo poslovne odnose z dvema
podjetjema, ki sta tudi v precejšnji naši lasti, v enem imamo malo manj
kot polovičen lastniški delež, v drugem več kot četrtinski lastniški
del. Ti dve podjetji "pripeljeta" precej posla Slovenskim železnicam.
Takšen način delovanja imajo vse železnice v Evropi, ki svojo prodajno
mrežo organizirajo v svojih odvisnih podjetjih, na primer nemške
železnice prek DB Schenkerja. Tudi mi bomo v prihodnje potrebovali
močnejšo prodajno mrežo po Evropi oziroma po naših ciljnih trgih.
"Za letos je načrtovano za odpravnine okoli
devet milijonov evrov. To je tudi predvidena izguba Slovenskih železnic
ob koncu leta."
Kritiki opozarjajo, da Slovenske
železnice niso imele in nimajo zadovoljive kadrovske strukture
"prodajnikov", ki bi pripeljale več tovora na tire. Je to resen problem?
Zagotovo
je to ena od težav. Na Slovenskih železnicah ves čas govorimo o
zniževanju stroškov, o kadrovskem saniranju podjetja, o aferah, zelo
malo pa se govori in piše o prodajnih aktivnostih. Dejstvo je, da z
nadaljevanjem reorganizacije v družbi dajemo osrednjo vlogo prav
prodaji. Stroški se morajo po moje "samoomejiti" glede na dane razmere,
prodajno aktivnost pa je gotovo treba okrepiti. Načinov za to je več –
samostojno delovanje, s povezovanjem z drugimi, tudi ob kapitalskem
sodelovanju ali kako drugače, ali pa prek špediterjev. Doslej je bila
prodajna komponenta podcenjena ali malce zanemarjena.
Dobre prodajnike je zelo težko najti, za mali denar, plače na Slovenskih železnicah najbrž niso posebno vabljive ...
So
odraz realnega stanja, je pa res, da imajo podjetja, ki pri plačah
nimajo omejitev, prednost. Dobre prodajnike lažje dobijo podjetja, ki
jim lahko ponudijo vabljive plače. To je zagotovo res.
Ko smo
pri kadrih, kadrovska sanacija za letos in prihodnje leto predvideva
tudi zmanjšanje števila zaposlenih? Z mehkimi metodami upokojevanja,
koliko jih bo izstopilo iz vlaka?
V poldrugem letu imamo na
tem področju rezerve za okoli tisoč zaposlenih. Ko bo pripravljen
kadrovski načrt za naslednji dve leti, bomo ugotovili še druge možnosti.
Verjamete v dogovor s socialnimi partnerji-sindikati?
Seveda!
Prvi del dogovora smo dosegli, o drugem se še pogajamo, razumevanje
socialnim partnerjev je veliko, saj je škoda zamuditi priložnost, da se
kadrovska sanacija enkrat za vselej zapre. Potem bo odgovornost
poslovodstva na drugi strani, torej pri pridobivanju tovora in iskanju
različnih rešitev, ki bodo Slovenske železnice dvignile na višjo raven.
Kolikšen del denarja je namenjen za "kadrovsko" čiščenje Slovenskih železnic?
Za
letos je načrtovano za odpravnine okoli devet milijonov evrov. To je
tudi predvidena izguba Slovenskih železnic ob koncu leta. Naš cilj je,
da je izguba v podjetju ob koncu leta v višini načrtovanih odpravnin, na
drugih področjih pa moramo pripeljati do točke, ko lahko napovemo, da
smo v prihodnjem letu na Slovenskih železnicah pripravljeni na pozitiven
poslovni rezultat, brez izgube.
V času vsesplošnega
zategovanja pasu vsi pričakujejo/mo, da se bodo plače znižale tudi na
Slovenskih železnicah. Kakšen bo odstotek znižanja?
O tem se
še pogajamo. Dogovor s socialnimi partnerji bomo poskušali skleniti do
konca meseca, zato ne bi želel napovedovati, ker bi lahko vsak moj
stavek ogrozil nadaljnja pogajanja. Vse je odvisno tudi od dogovora o
predčasnem upokojevanju, pa seveda tudi glede regresa, zato ne bi želel
prehitevati … do konca maja bo vse znano.
V SCT-ju, kamor ste prišli kot "rešitelj", ste skočili v prazen bazen, verjamete, da bo na Slovenskih železnicah drugače?
Ne
vem, ali je bil v SCT bazen prazen ali ne, še vedno verjamem, da bi SCT
lahko bil uspešna zgodba. Vendar so za reševanje podjetja, ki je v
krizi, potrebni menedžment in zaposleni, še bolj nujno lastniki in tudi
upniki (v glavnem banke).Če bi rešili SCT, banke ne bi izgubile toliko
denarja. Menim pa, da so Slovenske železnice zelo dobro podjetje in
neprimerljive z SCT.
V sredo, 9. maja, so minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač,
generalni direktor Slovenskih železnic Duan Mes in župan občine Pivka
Robert Smrdelj uradno odprli prenovljeno postajališče Košana.
Obnovljeno postajališče je del obsežnejšega projekta – celovite obnove
celega odseka proge Košana-Gornje Ležeče. Z opravljenimi deli se je
hitrost vlakov na tem odseku s 40 kilometrov na uro povečala na 75 do 95
kilometrov na uro, zmogljivost proge pa s 119 vlakov na dan na 144
vlakov na dan.
Celovito obnovljeno postajališče potnikom omogoča prijetno čakanje na
vlak in enostaven ter varen dostop do obeh novih peronov, saj je bil
zgrajen podhod, ki je opremljen tudi z dvigali. Zato postajališče
samostojno uporabljajo tudi gibalno ovirani potniki. Ob postajališču je
urejeno tudi parkirišče.
Postajališče so odprli generalni direktor SŽ Dušan Mes, župan Pivke
Robert Smrdelj in minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač (z
leve).
Novo postajališče je opremljeno v skladu z najsodobnejšimi standardi in potnikom ponuja novo kakovost.
Nova fotoreportaža slika vlaka v Saint Petersburg v Rusiji, 7:may.2012 . Foto ; Denis K. Железнодорожные вокзалыв Санкт-Петербурге(Россия) Все поезданажелезных дорогах России