Slovenske železnice so prvo fazo prenove voznega parka sklenile septembra lani, ko so prevzele zadnjega od 52 novih Stadlerjevih vlakov. Odtlej po slovenskih tirih vozi 21 enopodnih električnih vlakov flirt, deset dvopodnih električnih vlakov kiss in 21 enopodnih dizelskih vlakov flirt.
Podrobnosti so premier Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter predstavnika Slovenskih železnic in skupine Stadler predstavili v izjavi za medije. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je poudaril, da s tem na Slovenskih železnicah končujejo ciklus prenove prevoznih sredstev: "To je tretji sklop, kar pomeni skupaj 72 novih vozil, ki bodo v promet predani do konca leta 2025. Prvih 52 je že na tirih, še dodatnih 20 pa sledi do leta 2025."
Dodal je še, da skupna naložba znaša skoraj pol milijarde evrov, omogočila pa jih je predvsem država oz. vlada. "Prepričani smo, da je to del zelene transformacije tudi na Slovenskih železnicah, s prenovo tirov, prog, z gradnjo novega potniškega centra," je dejal in izrazil prepričanje, da se bodo storitve javnega potniškega prometa po letu 2026 bistveno izboljšale. "Realno ocenjujem, da bomo bolj primerljivi tudi z bolj razvitimi, severnimi državami, kot so Avstrija, Nemčija in Švica. In to je tudi naš cilj, torej, da imamo na prebivalstvo podobno število potnikov, kot jih imajo te države," je še dodal. Danes SŽ prepelje 15 milijonov potnikov, končni cilj pa je po Mesovih besedah 30 milijonov potnikov do leta 2030.
Predsednik upravnega odbora Stadler Peter Spuhler se je SŽ-ju in vladi zahvalil za "popolno sodelovanje" in napovedal, da bodo prve danes naročene vlake dostavili v dveh letih.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je spomnila, da je bila že ob nastopu mandata njena prioriteta "zeleno, trajnostno, varno": "In vse to železnice oz. železniška infrastruktura združuje," je dodala. "Vesela sem, da je predsednik vlade s svojo navzočnostjo pokazal, kako pomembne so naložbe tako v tire kot v vlake," je dejala.
"Železniških naložb je vsako leto več," je spomnila, ob tem pa se dotaknila tudi številnih zamud, ki so te dni stalnica železniškega potniškega prometa – ljudi je glede tega prosila za potrpljenje, saj kot je dejala, z obnovami prihajajo tudi določene omejitve: "Delamo veliko, zato je mogoče tudi v tem obdobju zastojev nekoliko več. Zato prosim ljudi za razumevanje. Ko bo vse to končano, pa bodo prav gotovo tudi oni zadovoljni."
Od Ljubljane do Maribora v manj kot 90 minutah – leta 2025
Mes je pozneje pojasnil, da bodo z novimi voznimi redi vzpostavili tudi nekatere nove linije, med večjimi kraji, ki bodo tako hitreje povezani: "Gotovo nam je cilj povezati Maribor in Ljubljano v manj kot 90 minutah. Ko bodo dela končana, upam, da z letom 2025, bomo to dosegli." Zatrdil je, da bo nekaj novih linij že v voznem redu 2024, še več pa jih bo v letu 2025, ko bodo proge obnovljene oz. zgrajene. Prednost novih vlakov po njegovih besedah ne bo zgolj udobje, ampak tudi kapaciteta: "Dvonadstropni stadlerji imajo kapaciteto okoli 550 potnikov, število potnikov se je že dvignilo za skoraj dva milijona."
Spomnil je, da so novi vlaki zmožni hitrosti do 140 km/h, nekateri odseki so temu že prilagojeni, ne pa vsi. Potovalne čase pa bi lahko skrajšali tudi z direktnimi vlaki, ki ne bodo ustavljali na vseh postajališčih, je razložil. Možnost skrajšanja potovalnih časov vidi tudi v novih gradnjah prog oz. dvotirnih odsekov tam, kjer je zdaj le en tir. "Trenutno je skoraj večji izziv povečanje števila vlakov kot pa potovalnih časov, vsaj kar se tiče krajših razdalj, do Ljubljane," je dejal Mes in dodal, da je vožnja od Maribora do Ljubljane lahko ta trenutek krajša le, če bi vlak vozil brez postankov: "Če bi želeli hitrejše čase, pod 90 minut, pa je treba seveda zgraditi tudi nove odseke, kar pa trenutno še ni v kratkoročnem načrtu."
Golob: Vlak, prevozno sredstvo prihodnosti
Premier Robert Golob je poudaril, da vlak ni zgolj prevozno sredstvo preteklosti, ampak tudi prevozno sredstvo prihodnosti. Z vlakom so se po podpisu pogodbe vsi omenjeni štirje odpeljali do Grosuplja in tako simbolično odprli tam prenovljeno železniško postajo, ki je bila obnovljena z evropskimi sredstvi: "Na ta način smo pokazali, da investiramo na obeh koncih – tudi v infrastrukturo, kjer znatno povečujemo sredstva, saj smo lani investirali 300 milijonov evrov, letos pa bomo za 470 milijonov."
"Ravno ta skok v investicijah je tisti, ki včasih pripelje do kakšne zamude," je dejal in poudaril, da bodo s takim tempom še naprej investirali in tako skušali dvigniti kakovost prevoza po železniških tirih. Poudaril pa je tudi pomen tovornega železniškega prometa: "Vsi vemo, da je treba tovorni promet čim prej umakniti s cest. In edina alternativa za to je železnica. /.../ Dejstvo je, da moramo ceste razbremeniti tovora. Država mora pri tem odigrati svojo vlogo, Slovenske železnice kot glavni operater pa svojo."
Pozneje je razložil, da tovorni promet ni v domeni vlade, in pojasnil, da mora ukrepe, kako spodbuditi selitev tovornega prometa na tire, pripraviti vodstvo Slovenskih železnic, vlada pa bo ukrepe tam, kjer bo treba, tudi naložbeno podprla. Kot primer je navedel naložbo v drugi tir Koper–Divača.
Poudaril je še, da trajnost za železnice ni samo floskula: "Trajnost je tisto, kar železnicam daje novo prihodnost, drugo življenje, brez tega bi verjetno ostala zgodovina." Poudaril je, da ravno trajnost ponuja železnicam številne poslovne priložnosti, ki jih po njegovi oceni še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot danes. Tudi Mes se je strinjal z njim: "Država gradi infrastrukturo, boljše storitve, ki so povezane z novimi vlaki in infrastrukturo, pa so domena Slovenskih železnic."
