Železniška proga med Ljubljano in Kamnikom je ta teden dopolnila 120 let - promet na tej povezavi je stekel 28. januarja 1891. Danes po omenjeni enotirni in neelektrificirani progi ob delavnikih vozi dvajset parov potniških vlakov, ki vsak dan prepeljejo okrog 4500 potnikov, so sporočili iz Slovenskih železnic
Povod za gradnjo železnice v kamniško dolino je bil razvoj industrije in trgovine (državna smodnišnica ob Kamniški Bistrici). Aprila 1889 sta koncesijo za gradnjo dobila inženir Oskar Lazarini in industrialec Alojz Prašnikar, ki sta se zavezala, da bosta s svojo delniško družbo zgradila progo v dveh letih. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo proge je bilo izdano konec oktobra 1889, proga pa je bila dograjena v obljubljenem roku in predana v promet 28. januarja 1891.
Danes je na tako imenovani kamniški progi na razdalji 25 kilometrov petnajst postaj in postajališč, ob delavnikih pa po njej vozi dvajset parov potniških vlakov. Vsak dan prepeljejo približno 4500 potnikov, njihovo število pa iz leta v leto narašča za okoli šest odstotkov na leto. Največ je šolarjev in zaposlenih na poti v Ljubljano in seveda nazaj.
Kamniška proga je tako pomemben del javnega potniškega prometa, ki občutno razbremenjuje prenapolnjene slovenske ceste. Na vseh vlakih je prostor tudi za prevoz koles, kar še dodatno prispeva k večji mobilnosti ter prispeva k varovanju okolja.
Slovenske železnice se pri opravljanju potniškega prometa na progi Ljubljana - Kamnik srečujejo s težavami, ki jih povzročajo omejitve na javni železniški infrastrukturi v lasti države. Proga je namreč enotirna in ni elektrificirana, kar omejuje največje število vlakov in s tem povečanje prevoznih zmogljivosti potniških vlakov. Zmanjšanje voznih časov in povečanje potovalnega udobja pa bo mogoče z načrtovanim nakupom novih dizelmotornih potniški garnitur, še dodajajo na železnicah.
VEČER, 30.1.2011
