[ PL - PKP ] Galerija/ Gallery ; Utrinek vlak v Katowici in v Gliwice 2.del

Nova fotoreportaža slika za v Poljski ( PKP ) 2.del

[ UK - BR ] Razred 700 preoblikovati Thameslink potovalne izkušnje

Velika Britanija: Pred Class 700 električnega večkratno enote, ki začne obratovati med Bedford in Brighton v naslednjih nekaj tednih, 24. maja Govia Thameslink Železniška predstavljeni zainteresiranim stranem 12-car varianto 115 vlakovnih kompozicij, ki se gradijo s Siemens.

"Ti vlaki so bili oblikovani za prevoz največ 1 750 ljudi v udobju podnebne nadzorovanih, ki je bistvenega pomena za izpolnitev veliko rast števila potnikov, ki so se v zadnjem desetletju povečala 40%", je dejal GTR CEO Charles Horton. Izpostavil je tudi "svoja široka vrata, odprta notranjost in state-of-the-art v realnem času podatke o potnikih sisteme", ki bi pomagali GTR teči visokofrekvenčno storitev na Thameslink poti čez Londonu leta 2018 s, ki ponujajo 80% več sedežev .

Po Horton, bi nove potniške zmogljivosti "spremeniti potovalne izkušnje" na progi Thameslink. Kot tudi informacije železniške tek in statusa storitev London Underground linij, v avtu bo Ekran tudi lokacije stranišč in nakladanje vsak avtomobil v vlaku, na podlagi senzorjev teže v suspenziji. GTR upa, da bo to spodbudilo potnike, da izkoristijo razredu 700 širšim prehodih, hodnikih in 2 + 2 konfiguracijo sedežev za premik vzdolž vlaka, kjer je več prostora.

[ SLO / HR - SŽ / HŽ ] Na istrsko železniško progo želijo vrniti več potnikov

Slovenija in Hrvaška si že dalj časa prizadevata, da bi povečali število potnikov, ki potujejo z vlakom na istrski železniški progi Divača-Pulj. Že tri leta poleti vozi vlak med Ljubljano in Puljem skozi Divačo, želja pa je omogočiti povezavo tudi z Zagrebom.

V poletni sezoni številko potnikov upravičuje potrebnost istrske proge Divača-Pulj, na dan jih naštejejo od 80 do 120.

172-kilometrska proga velja za gorsko, zato je potovanje po njej užitek. Povpraševanje narašča iz Avstrije in Nemčije, gre za potnike z vozovnicami Interrail, zanimiva je za potnike iz Azije in Amerike. Povečuje se tudi število tako imenovanih agencijskih ali čarterskih vlakov. "Agencijski vlaki že vozijo v Koper, velik cilj pa je Pulj - za september so napovedani trije agencijski vlaki, to so prevozi, ki so v interesu vseh," pojasnjuje Miloš Rovšnik s Slovenskih železnic.

Prihodnje leto pa naj bi v Koper iz Nemčije pripeljal tudi prvi avtovlak. Povezava bo zanimiva tudi za Hrvate, ki so v zadnjih letih istrsko progo obnovili.

"V preteklih letih je bilo v progo vloženih osem milijonov evrov. To je glede na lego in pomen regionalne proge zelo veliko," je povedal Alen Gospočić s hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo.

O pomenu istrske železnice za tovorni promet v Divači niso govorili, so pa odprli razstavo železničarskih uniform.

[ Galerija / Gallery] slika vlak v Italijanski Železnic (FS) v Benetke Santa Lucia 2.Del

Nova fotoreportaža slika za Trenitalia ( Italijanski železnic) v Benetke Santa Lucia 2.del

[ SLO - SŽ ] Na današnji dan pred 170 leti je v Slovenijo, v Celje pripeljal prvi vlak

Ob visokem jubileju bo jutri na Krekovem trgu v Celju slovesnost, ki se je bodo udeležili predstavniki države,  lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Z  otvoritveno vožnjo, 2. junija 1846, so slavnostno odprli 133 kilometrov dolgo, dvotirno železniško progo od Gradca (Avstrija) do Celja. Vlak  je sestavljala garnitura 14 rumenih - 1. razred in zelenih - 2. razred lesenih potniških vagonov, ki jih je vlekla parna lokomotiva Drava (Drau). Prvi slovenski časopis, Kmetijske in rokodelske novice, je ob takratnem uradnem odprtju železniške proge zapisal: "Perva vožnja za ljudi in blago po železnici od Dunaja do Celja in od tod nazaj je bila 2. dan Rožniga cveta z veliko častjo. V spomin tega dneva je bila zložena pričujoča pesem na hlaponi Drava po svobodni železnohlaponski meri." Ob tem visokem jubileju bo jutri na Krekovem trgu v Celju slovesnost, ki se je bodo udeležili predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospodarstva. Slavnostni govorniki bodo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in celjski župan Bojan Šrot, zaslužnim "železničarjem" pa bodo podeli priznanja za 30 let dela na železnici.  Ob jubileju bo Pokrajinski muzej Celje odprl razstavo z naslovom Ko železna pride cesta.

[ Galerija / Gallery ] Sejem "Model Expo Italy 2016" v Veroni (Fair Model trains in Verona 2016)

Nova fotoreportaža slika za sejem "Model Expo Itay 2016 v Veroni , 22.Maj.2016 (2.del)

 

[ CH- SBB ] Italijo in Švico povezuje nov železniški predor - svetovni rekorder

Po več kot 17 letih gradnje, pri kateri je sodelovalo 2400 delavcev, stala pa je kar 11 milijard evrov, bodo danes v Švici za železniški promet odprli najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu. Predor St. Gotthard je dolg kar 57 kilometrov, pot z vlakom med Zürichom in Milanom pa bo skrajšal za slabo uro.

V Švici bodo danes svečano odprli najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu St. Gotthard, ki je dolg več kot 57 kilometrov ter globok kar 2300 metrov (na najgloblji točki), pripomogel pa bo k večjemu prevozu tovora skozi Alpe po železnici. Odprtja se bo udeležilo več evropskih voditeljev, med katerimi bo slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Skozi predor bosta danes peljala dva vlaka. En, na katerem bodo navadni ljudje, ki so vozovnico za vlak dobili na posebnem žrebanju, bo zapeljal z italijanske strani proti Švici, drugi, na katerem bodo evropksi politiki in drugi pomembneži, pa bo zapeljal skozi predor s švicarske strani proti Italiji.

Grafika prikazuje, kje poteka novi predor skozi goro St. Gotthard, po kateri je dobil ime, hkrati pa je označeno, kje je potekal stari predor. 

Predor skozi Alpe so gradili več kot 17 let. Pri gradnji je sodelovalo 2400 delavcev, ki so izkopali več kot 28 milijonov ton kamenja in skal. Skupna dolžina vseh tunelov v predoru presega 152 kilometrov.

Prve idejne skice predora je že leta 1947 izrisal švicarski inženir Carl Eduard Gruner, projekt, vreden več kot 12 milijard švicarskih frankov (11 milijard evrov), pa je končan 69 let kasneje. Predor povezuje mesti Erstfeld in Bodio, pot z vlakom med Zürichom in Milanom pa bo skrajšal za 45 minut do ene ure, kar pomeni, da bo potovanje trajalo od dveh ur in 40 minut do slabih treh ur.

Promet skozi predor naj bi v polnem obsegu stekel decembra letos. Vsak dan naj bi skozi njega po napovedih peljalo 260 tovornih in 65 potniških vlakov, ki bodo dosegali hitrosti kar do 250 kilometrov na uro.

Odprtja predora se bodo po napovedih udeležili poleg nemške kanclerke Angele Merkel še francoski predsednikFrancois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi. Dogodku bo prisostvoval tudi minister Gašperšič, ki se je v torek v Luganu udeležil ministrske konference Züriškega procesa in predsedovanje Slovenije predal Italiji.