Slovenske železnice vodilne, ki so si leta 2009 in 2010 izplačevali
previsoke stroške za prevoz na delo, pozivajo, naj te zneske poravnajo,
sicer pa jim grozijo s tožbami.
V ponedeljek je poslovodstvo Slovenskih železnic v okviru izvajanja
ukrepov za reorganizacija in racionalizacijo sklenilo, da bodo proti
tistim vodilnim zaposlenim, ki so si leta 2009 in 2010 izplačevali
previsoke stroške za prevoz na delo, vložili tožbe, če o teh zneskih v
prihodnjih 14 dneh ne bodo sklenili sporazuma o vračilu denarja.
Sklep
se nanaša na delavce z individualno pogodbo, ki so v letih 2009 in 2010
prejeli višje povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, kot to
določa interni pravilnik Slovenskih železnic (le povrnitev stroškov
uporabe avtomobila do najbližjega javnega prevoza). Preveč izplačane
stroške za prevoz na delo morajo izplačati vsi, tudi če niso več
zaposleni na Slovenskih železnicah.
V omenjenem obdobju naj bi si
109 zaposlenih izplačalo 145.000 evrov potnih stroškov in na ta račun
povečevali mesečne prihodke. Previsoke potne stroške so si vodilni
izplačevali v času krčenja stroškov in števila zaposlenih. To pa je
sredi lanskega leta ugotovila notranja revizija.
Poslovodstvo
Slovenskih železnic sicer danes tudi nadaljuje pogajanja s socialnimi
partnerji o ukrepih za izboljšanje poslovno-finančnega stanja skupine
Slovenske železnice in za omejitev učinkov gospodarske krize. Prvi del
ukrepov, ki predvideva, da se bo v letu in pol število zaposlenih v
sistemu zmanjšalo za 12 odstotkov, je bil sprejet aprila.
četrtek, 10. maj 2012
sreda, 9. maj 2012
Načrti Luke Koper v Černačevi (ne)milosti
Ljubljana - Odločitev ministrstva za
infrastrukturo in prostor, da projekta drugi tir železniške proge med
Divačo in Koprom ne bo prijavilo na razpise za evropska sredstva v
okviru sedanje finančne perspektive, bi lahko usodno vplivala tudi na
prihodnji razvoj Luke Koper.
Bo minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač
zaradi varčevanja žrtvoval drugi tir med Divačo in Koprom in raje
podprl 57 milijonov evrov vredno gradnjo proge med Koprom in Trstom?
(Foto: Luka Cjuha)
Junija bo tako minilo leto dni, odkar je vlada Boruta Pahorja
potrdila državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev
pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Omenjeni načrt, ki je Luko
stal tri milijone evrov, naj bi "omogočil dolgoročni razvoj koprskega
pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost". Poleg povečanja obsega
pristanišča s sedanjih 280 na 404 hektarje načrt predvideva tudi
povečanje pretovornih zmogljivosti, na 35 milijonov ton letno. Ta cilj
temelji na treh ključnih točkah: novi sodobni železniški povezavi z
zaledjem, novem tovornem vhodu in tretjem pomolu.
Načrt je zdaj - če odštejemo nesoglasja z občinskim svetom glede tretjega pomola in pobude za ukinitev terminala za razsute tovore - očitno padel že na prvi točki. Po rdeči luči, ki jo je vlogi za evropsko sofinanciranje gradnje drugega tira prižgalo ministrstvo Zvonka Černača, je Luka do nadaljnjega "obsojena" na povezavo z obstoječo progo. Res je, da bo država v njeno modernizacijo skupaj vložila 127 milijonov. A v Luki poudarjajo, da ta kljub temu zadošča le na srednji rok, natančneje do višine letnega pretovora okoli 21 milijonov ton. Po podatkih iz letnega poročila so sicer v Luki lani zabeležili za več kot 17 milijonov ton pretovora, kar je 1,7 milijona ton več kot v letu 2010.
Pri tem velja opozoriti, da je Luka Koper lani celo dobila 35-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za financiranje širitve kontejnerskega terminala, ki je po navedbah iz letnega poročila pomembno pripomogla k lanski, kar 23,6-odstotni rasti ladijskega pretovora kontejnerjev. V Luki trenutno pripravljajo tudi študijo glede razvoja kontejnerskega terminala, ki "je ne želijo komentirati, ker še ni zaključena". Tudi ta naj bi po neuradnih informacijah med pogoji za nadaljnji razvoj navajal gradnjo drugega tira. Če torej povzamemo, je Luka Koper pri EIB za dobo 20 let najela posojilo, katerega odplačevanje bi ji morda v prihodnosti lahko otežil kar največji lastnik (država), ki je najprej sprejel in nato pohodil svoj prostorski načrt. Kontejnerji sicer predstavljajo približno tretjino skupnega pretovora Luke (5,3 od skupaj 17 milijonov ton).
A č eprav bi ta Luki prinesla povezavo na baltsko-jadranski koridor in ji omogočila alternativni "izhod na kopno", ima več "minusov": od večjega deleža tujih prevoznikov, ki bi jemali tržni delež Slovenskim železnicam (SŽ), in morebitnega dokončnega izpada drugega tira iz evropskega financiranja, do potencialnih "nagajanj" italijanskih oblasti Luki Koper, ki bi bila v interesu konkurenčnih pristanišč, in izgub nekaterih strateških prednosti Slovenije
Načrt je zdaj - če odštejemo nesoglasja z občinskim svetom glede tretjega pomola in pobude za ukinitev terminala za razsute tovore - očitno padel že na prvi točki. Po rdeči luči, ki jo je vlogi za evropsko sofinanciranje gradnje drugega tira prižgalo ministrstvo Zvonka Černača, je Luka do nadaljnjega "obsojena" na povezavo z obstoječo progo. Res je, da bo država v njeno modernizacijo skupaj vložila 127 milijonov. A v Luki poudarjajo, da ta kljub temu zadošča le na srednji rok, natančneje do višine letnega pretovora okoli 21 milijonov ton. Po podatkih iz letnega poročila so sicer v Luki lani zabeležili za več kot 17 milijonov ton pretovora, kar je 1,7 milijona ton več kot v letu 2010.
Posojilo EIB za večji pretovor, prostora na tirih pa ne bo
Če bo torej količina skupnega pretovora v Luki rasla najmanj z isto hitrostjo kot lani, kar je ob lanskem povečanem povpraševanja v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem v prihodnjih dveh letih relativno verjetno, bi tako lahko Luka Koper "magično mejo" 21 milijonov ton dosegla najkasneje konec leta 2014. Toda tudi takrat drugi tir z izjemo gradbenega dovoljenja očitno ne bo bistveno bliže realnosti kot danes, saj zaradi rebalansa proračuna v zraku že visijo pripravljalna in druga dela. Kot smo že poročali, Černačevo ministrstvo še vedno ni našlo osem milijonov evrov za odkupe preostalih zemljišč, nekatera pripravljalna dela, revizije, plačilo projektanta in tako naprej.Pri tem velja opozoriti, da je Luka Koper lani celo dobila 35-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke (EIB) za financiranje širitve kontejnerskega terminala, ki je po navedbah iz letnega poročila pomembno pripomogla k lanski, kar 23,6-odstotni rasti ladijskega pretovora kontejnerjev. V Luki trenutno pripravljajo tudi študijo glede razvoja kontejnerskega terminala, ki "je ne želijo komentirati, ker še ni zaključena". Tudi ta naj bi po neuradnih informacijah med pogoji za nadaljnji razvoj navajal gradnjo drugega tira. Če torej povzamemo, je Luka Koper pri EIB za dobo 20 let najela posojilo, katerega odplačevanje bi ji morda v prihodnosti lahko otežil kar največji lastnik (država), ki je najprej sprejel in nato pohodil svoj prostorski načrt. Kontejnerji sicer predstavljajo približno tretjino skupnega pretovora Luke (5,3 od skupaj 17 milijonov ton).
Zbogom drugi tir, dober dan proga Trst-Koper?
Kljub nekaterim pomislekom o (pre)visoki ceni drugega tira do Divače, ki je zdaj skupaj z DDV ocenjen na 1,3 milijarde evrov, je ključno vprašanje, kako bodo "vakuum" pri njegovi pripravi izkoristile sosednje države. Italija ima tako Slovenijo v šahu že na najmanj dveh frontah: poleg tega, da bo od njene ocene čezmejnih vplivov odvisen nadaljnji razplet priprave drugega tira do Divače, je evropska komisija, kot je neuradno slišati, bolj ali manj potihoma vse bolj naklonjena tudi podpori za gradnjo osemkilometrske proge med Koprom in Trstom. To podpirajo tudi v koprski SD.A č eprav bi ta Luki prinesla povezavo na baltsko-jadranski koridor in ji omogočila alternativni "izhod na kopno", ima več "minusov": od večjega deleža tujih prevoznikov, ki bi jemali tržni delež Slovenskim železnicam (SŽ), in morebitnega dokončnega izpada drugega tira iz evropskega financiranja, do potencialnih "nagajanj" italijanskih oblasti Luki Koper, ki bi bila v interesu konkurenčnih pristanišč, in izgub nekaterih strateških prednosti Slovenije
torek, 8. maj 2012
OBB 1116.250 "POLIZEI"
Nova fotoreportaža slika za 1116.250 "POLIZEI" v Špilju, 3.Maj.2012
1116.250 Reklama--> "Polizei" je bo zadnji v sredo in dne 9.Maj.2012, bo novo barvo za RailJet-Freet . 1116.251 bo novo reklamo za 175 obletnice za Avstrijske Železnice ( 175 Jahre Osterreichische Bundesbahnen ) od 5.Junij.2012 naprej.
1116.250 Reklama--> "Polizei" je bo zadnji v sredo in dne 9.Maj.2012, bo novo barvo za RailJet-Freet . 1116.251 bo novo reklamo za 175 obletnice za Avstrijske Železnice ( 175 Jahre Osterreichische Bundesbahnen ) od 5.Junij.2012 naprej.
ponedeljek, 7. maj 2012
Železniška proga med Divačo in Koprom zaprta
Zaradi vzdrževalnih del bo v ponedeljek zaprta železniška proga med postajama Divača in Koper
Zaradi vzdrževalnih del bo v
ponedeljek zaprta železniška proga med postajama Divača in Koper. Kot so
sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran
nadomestni avtobusni prevoz in prevoz s kombiji.
Avtobusi in kombiji bodo vozili namesto vlakov številka 2750 in IC 503, ki odpeljeta iz Divače ob 7.47 in 11.11, ter namesto vlakov številka 2751, 4421 in IC 502, ki odpeljejo iz Kopra ob 10.03, 13.29 in 14.45. Za potnike, ki so namenjeni v Hrastovlje, Črnotiče ali Prešnico bo prevoz zagotovljen s kombijem. Potniki s postajališča Prešnica vstopijo ob magistralni cesti pri odcepu za Prešnico.
Sašo Bizjak
Avtobusi in kombiji bodo vozili namesto vlakov številka 2750 in IC 503, ki odpeljeta iz Divače ob 7.47 in 11.11, ter namesto vlakov številka 2751, 4421 in IC 502, ki odpeljejo iz Kopra ob 10.03, 13.29 in 14.45. Za potnike, ki so namenjeni v Hrastovlje, Črnotiče ali Prešnico bo prevoz zagotovljen s kombijem. Potniki s postajališča Prešnica vstopijo ob magistralni cesti pri odcepu za Prešnico.
četrtek, 3. maj 2012
Strele so zmotile delovanje železniških zapornic
Zaradi udara strel je bilo za kratek čas moteno delovanje nekaterih
zapornic na železniških prehodih med Ljubljano in Borovnico. Tudi v
prihodnjih dneh bodo popoldneve zaznamovale plohe in nevihte.
Strele so osvetlile nebo v okolici Domžal. (Foto: Blaž Zalar)
Popoldne so se nad Slovenijo že drugi dan zapored pojavile krajevne nevihte, ki so povzročile kar nekaj nevšečnosti. Zaradi udara strel je bilo za kratek čas moteno delovanje nekaterih zapornic na železniških prehodih med Ljubljano in Borovnico, so sporočili v prometnoinformacijskem centru.
Strele so osvetlile nebo v okolici Domžal. (Foto: Blaž Zalar)
Popoldne so se nad Slovenijo že drugi dan zapored pojavile krajevne nevihte, ki so povzročile kar nekaj nevšečnosti. Zaradi udara strel je bilo za kratek čas moteno delovanje nekaterih zapornic na železniških prehodih med Ljubljano in Borovnico, so sporočili v prometnoinformacijskem centru.
petek, 27. april 2012
EuroCityCard je na Dopustu !
Obvestilo!
Novice EuroCityCard je na dopustu od 28.April.2012 do 3.Maj.2012 ne bo nič novice, spet novice vlake EuroCityCard je od 4.maj.2012 naprej in se vidimo !
lep pozdrav!
EuroCityCard
--------------------------
Notice!
News EuroCityCard is on leave from 28.Apr - 3.May.2012 nothing news, news again EuroCityCard trains from 4.May.2012 back and see you!
Greetings!
EuroCityCard
Novice EuroCityCard je na dopustu od 28.April.2012 do 3.Maj.2012 ne bo nič novice, spet novice vlake EuroCityCard je od 4.maj.2012 naprej in se vidimo !
lep pozdrav!
EuroCityCard
--------------------------
Notice!
News EuroCityCard is on leave from 28.Apr - 3.May.2012 nothing news, news again EuroCityCard trains from 4.May.2012 back and see you!
Greetings!
EuroCityCard
četrtek, 26. april 2012
Drugega tira (še nekaj let) ne bo
Slovenija bo 50 milijonov evropskih
sredstev, ki naj bi jih prejeli za gradnjo drugega tira povezave
Divača-Koper, preusmerila v energetiko, pompozno najavljene železniške
proge pa ne bomo gradili še vsaj do leta 2014. Razlog: varčevanje in
nepripravljeni projekti
Na enega ključnih infrastrukturnih projektov,
ki bi pospešil razvoj Luke Koper in Slovenskih železnic, bomo čakali še
kar nekaj časa. Minister za infrastrukturo in promet Zvone Černač je na
včerajšnji novinarski konferenci uradno potrdil, da država ne bo
gradila drugega tira železnice od Divače do Kopra vsaj do začetka nove
finančne perspektive za črpanje evropskih sredstev: "Nerazumno bi bilo,
da odpremo gradbišče, ne da bi vedeli, kakšna bo finančna konstrukcija
projekta...
Tit Košir
Naročite se na:
Objave (Atom)











