Vlada je potrdila spremenjen investicijski program za drugi tir Divača─Koper, po katerem se bo projekt končal decembra 2025, ocenjena vrednost projekta pa je nekaj nad 1,1 milijarde evrov. Promet naj bi po tem tiru nato stekel v prvi polovici leta 2026.
Kot pojasnjujejo v 2TDK-ju, so novelacijo investicijskega programa pripravili tako zaradi novih okoliščin pri projektu kot tudi zaradi višanja cen gradbenih materialov, surovin in energentov, ki vplivajo na številne vidike gradnje drugega tira. Z omenjeno novelacijo se iz financiranja projekta izključuje kapital tuje zaledne države, obenem pa je predvideno uspešnejše črpanje nepovratnih evropskih sredstev, so poudarili v sporočilu za javnost.
Uprava 2TDK-ja, ki jo sestavljata generalni direktor Matej Oset in direktor Marko Brezigar, je od nastopa svojega mandata izvedla podroben pregled stanja projekta, opravila poglobljeno analizo ter v dialogu s partnerji pri projektu našla rešitve ter ustrezne ukrepe, "da projekt drugi tir ponovno pripeljemo v zanesljive tirnice", so sporočili iz družbe.
2TDK za izpolnitev roka načrtuje hkratno izvajanje več del
"S samimi izvajalci potekajo intenzivni pogovori o tem, kako lahko tehnološko in s številom ljudi, ki so na terenu, to dosežemo. Verjamemo, da je to mogoče, bo pa treba veliko truda, da pridemo do končnega cilja," je glede končanja proge do konca leta 2025 pojasnil Oset. Na terenu je trenutno okoli 1050 delavcev. Kot je dodal, bi to dosegli s sočasnim izvajanjem del na sklopu tri, ki predvideva vzpostavitev železniških in predorskih sistemov ter deviacijo proge v Divači, ter gradbenimi deli. "Brez sinhronizacije med izvajalci to ne bo mogoče," je dodal Oset.
Po pojasnilih direktorja družbe Marka Brezigarja bo uprava začela pogajanja z izvajalcem za dela na tretjem sklopu. "S potrditvijo novelacije investicijskega programa na vladi imamo zagotovljena sredstva za dela na sklopu tri in v ponedeljek bomo edinega izvajalca, ki je dal ustrezno ponudbo, pozvali na pogajanja," je pojasnil in dodal, da naj bi jih sklenili predvidoma v dveh do treh mesecih.
Če pogajanja ne bodo uspešna, bo družba 2TDK razpis ponovila, a Brezigar verjame, da bodo. Poskusno obratovanje proge bi tako steklo januarja 2026.
Danes je sicer izkopanih 21 od 27 kilometrov predorov, gradita se viadukta Vinjan in Gabrovica. Največja zamuda pri projektu je nastala pri viaduktu Glinščica, ki je bil po Brezigarjevih pojasnilih izvajalcu predan okoli 10 mesecev pozneje, kot je bilo predvideno. Teoretično bi bilo po njegovih besedah mogoče, da bi nadaljnja dela zamaknilo odkritje kakšne kraške jame v predorih Lokev in Beka, česar pa glede na dosedanji potek del najverjetneje vendarle ne gre pričakovati.
Praktično zaprta je tudi finančna konstrukcija projekta. "Računamo še na 55 milijonov evrov nepovratnih sredstev, s čimer bo popolnoma zaprta," je dejal Brezigar, hkrati pa napovedal, da bo Slovenija kandidirala za še več evropskih sredstev. "Računamo, da jih bomo pridobili več kot 100 milijonov, bomo pa o tem še imeli pogovor z Evropsko komisijo," je sklenil.
Menjava v vodstvu družbe 2TDK
Prejšnje vodstvo podjetja 2TDK, ki bdi nad projektom drugi tir Divača–Koper, s Pavletom Hevko na čelu je sprva predvidelo, da se bodo dela pri projektu končala sredi leta 2026 oziroma konec marca 2026. Ta datum naj bi sicer predvideval tudi prvi osnutek spremenjenega investicijskega programa, ki pa ga vlada ni potrjevala, saj je pričakovala skrajšanje roka izvedbe nazaj na konec leta 2025, kot je bilo določeno leta 2021.
Vlada nato marca upravi in nadzornikom 2TDK ni podelila razrešnice, saj je želela najprej razjasniti okoliščine v zvezi z odstopom od časovnice in investicijske vrednosti projekta. Sledila je razrešitev Hevke, nadzorniki pa so na čelo 2TDK postavili Mateja Oseta.
Vlada je družbi 2TDK povečala tudi osnovni kapital. Po zakonu o drugem tiru mora država do začetka njegovega obratovanja v osnovni kapital družbe vsako leto vložiti sredstva od pribitka k cestnini, ki so bila vplačana v proračun. Lani so jih zbrali 13,15 milijona evrov, tako da se bo osnovni kapital družbe povečal za ta znesek, na 342,15 milijona evrov.
