S predlogom zakona se ureja podelitev državnega poroštva družbi 2TDK d.o.o. za financiranje projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper do skupne višine 417 milijonov evrov. Družbi DARS d.d. za financiranje izgradnje dveh odsekov na 3. razvojni osi sever in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov. Za vse odseke, ki so vključeni v zakon, so že potrjeni investicijski programi.
»Slovenija brez izboljšanja infrastrukture ne bo uspešnejša država. Na terenskih ogledih po Sloveniji mi prebivalci večkrat povejo, kako pomembi so za njih infrastrukturni projekti in kako pomembna sta zanje drugi tir Divača-Koper in tretja razvojna os. Zato sem vesela, da je vlada potrdila poroštveni zakon, zaradi katerega bo izvedba teh projektov potekala v predvidenih časovnih in finančnih okvirih. Izvedba teh projektov pomeni, da Slovenija krepi svoj geostrateški položaj, krepimo pristanišče v Kopru in s tem celotno slovensko gospodarstvo, kar zagotavlja nova delovna mesta. S projektom Divača-Koper bomo pomagali tudi okolju, saj bo več tovornjakov šlo na vlake, kar pomeni manj izpustov in manj zamaškov na naših avtocestah. Pri tretji razvojni osi pa bomo Koroško končno s hitro in varnejšo cesto povezali z našim glavnim mestom in tako omogočili celovit razvoj naše države,« je ob vladni potrditvi besedila zakona povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Projekta 2. tir Divača-Koper in 3. razvojna os sta prioritetna infrastrukturna projekta ministrstva in vlade.
Za pravočasno izvedbo projekta 2. tir Divača-Koper je treba med gradnjo zagotoviti dodatne vire financiranja v obliki posojil ali dolžniških vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 417 milijonov evrov. To je določeno v investicijskem programu projekta, ki ga je vlada kot skupščina podjetja 2TDK, zadolženega za izgradnjo nove železniške povezave, potrdila 24. januarja 2019. Vlada poroštvo za financiranje projekta Divača-Koper predlaga tudi zato, da bi bila izgradnja čim cenejša – vloga državnega poroštva je tudi zmanjšati tveganje sodelujočim finančnim institucijam pri financiranju projekta in s tem močno znižati obrestno mero in druge stroške financiranja.
