Projekt potniškega središča v Ljubljani je pred propadom, saj vlagatelj Trigranit zahteva razdrtje pogodbe. Če se bo to zgodilo, bodo Slovenske železnice zahtevale odškodnino.
Projekt Emonika je že dve leti na mrtvi točki. V njegovem okviru naj bi madžarsko-kanadska družba Trigranit zgradila komercialni del, poslovno stavbo s trgovskim središčem, ter novo avtobusno in železniško postajo.
Kot piše časopis Finance, je Trigranit na arbitražno sodišče vložil zahtevo za razdrtje pogodbe.
Na Slovenskih železnicah izpostavljajo, da bi bila najboljša možnost nadaljevanje projekta. Direktor SŽ-jaDušan Mes meni, da se Trigranit umika zato, ker od Slovenije ni dobil državne pomoči. To je država sicer ponudila, a z dodatnimi pogoji in v manjšem znesku od zahtevanega.
"Od takrat naprej je Trigranit začel postopek za razdrtje pogodbe. Ta je bila sklenjena na podlagi javnega razpisa, kjer je bil Trigranit najuspešnejši. Obveznosti iz te pogodbe morata izpolniti tako Trigranit kot Slovenske železnice," je pojasnil Mes v današnji izjavi za novinarje.
SŽ: Naše obveznosti so izpolnjene
Poudaril je, da so Slovenske železnice svoje obveznosti izpolnile in bodo, če Trigranit svojega dela ne bo izpolnil, zahtevale odškodnino v vrednosti nove avtobusne in železniške postaje, v znesku od 20 do 30 milijonov evrov.
Poudaril je, da so Slovenske železnice svoje obveznosti izpolnile in bodo, če Trigranit svojega dela ne bo izpolnil, zahtevale odškodnino v vrednosti nove avtobusne in železniške postaje, v znesku od 20 do 30 milijonov evrov.
Za ta del so Slovenske železnice dale stavbno pravico, ki pa bo prenehala ob morebitni prekinitvi pogodbe. Zemljišča za komercialni del projekta je Trigranit kupil.
Mes meni, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je Trigranitova zahteva po razdrtju le manever oziroma pritisk na državo za državno pomoč. "To, kar se zdaj dogaja, je boljše kot zadnja tri leta, ko se ni dogajalo nič," je prepričan.
Meni, da se bodo stvari izkristalizirale v nekaj tednih."Najbolje bi bilo, da bi Trigranit, ki je že nekaj investiral in je lastnik zemljišč komercialnega dela projekta, projekt izpeljal. Razlike med tem, kar želi Trigranit, in tem, kar jim je bilo ponujeno, niso velike, problem pa je, če ima Trigranit sredstva za ostali del,"je opozoril Mes.
Dokler se arbitražno sodišče, po poročanju Financ gre za sodišče na Dunaju, ne odloči, je po Mesovem mnenju še vedno čas za pogajanja.
Janković: To je nesrečna zgodba
Trigranit je po mnenju ljubljanskega župana Zorana Jankovića ena izmed nesrečnih zgodb, ki se je zgodila med krizo. Težava je po njegovih besedah podobna kot pred leti pri Delti, ki je ugotovila, da ne bo imela dovolj najemnikov. Dejal je, da se mu zdi nedostojno, da direktor Emonike Csaba Toth govori o Sloveniji, kamor je želel vlagati, na slabšalen način.
Trigranit je po mnenju ljubljanskega župana Zorana Jankovića ena izmed nesrečnih zgodb, ki se je zgodila med krizo. Težava je po njegovih besedah podobna kot pred leti pri Delti, ki je ugotovila, da ne bo imela dovolj najemnikov. Dejal je, da se mu zdi nedostojno, da direktor Emonike Csaba Toth govori o Sloveniji, kamor je želel vlagati, na slabšalen način.
O načrtih na območju potniškega središča je Janković povedal, da občina ni partner projekta in da so upoštevali vse želje Trigranita. Pojasnil je, da je podrobni občinski prostorski načrt za to območje sprejet, kaj se bo zgodilo zdaj, pa bo po njegovih besedah odvisno tudi od Slovenskih železnic. "Mesto bo vztrajalo, da bo omogočena poglobitev železnice,"je dodal.
Toth: Birokracija, nepoštenost, neprofesionalnost
V Emoniki za komentar od jutra niso dosegljivi, direktor Emonike Csaba Toth pa je decembra pojasnil, da eno leto po oddaji vloge nimajo v rokah ničesar zavezujočega, samo obljube. Med največjimi težavami, s katerimi se srečujejo pri projektu, je naštel birokracijo, pomanjkanje poštenosti, predanosti in konkretnih ukrepov države, nerazumne pogoje zazidalnega načrta ter neprofesionalno usklajevanje v javnih postopkih.
V Emoniki za komentar od jutra niso dosegljivi, direktor Emonike Csaba Toth pa je decembra pojasnil, da eno leto po oddaji vloge nimajo v rokah ničesar zavezujočega, samo obljube. Med največjimi težavami, s katerimi se srečujejo pri projektu, je naštel birokracijo, pomanjkanje poštenosti, predanosti in konkretnih ukrepov države, nerazumne pogoje zazidalnega načrta ter neprofesionalno usklajevanje v javnih postopkih.
Stepišnik ponujal milijone
Nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik je maja lani zatrdil, da bo država k projektu prispevala 25 milijonov evrov. Na Emoniki so takrat izjavili, da o tej odločitvi niso vedeli nič.
Nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik je maja lani zatrdil, da bo država k projektu prispevala 25 milijonov evrov. Na Emoniki so takrat izjavili, da o tej odločitvi niso vedeli nič.
