Blamaža z drugim tirom odmeva po Evropi

Potem ko je minister za infrastrukturo Zvonko Černač napovedal, da Slovenija še nekaj let ne bo začela graditi drugega tira železnice Divača-Koper, se vse bolj odmikajo tudi evropski milijoni za projekt

Proga od Kopra do Divače, s katero se naše edino pristanišče navezuje na mednarodne železniške poti, je osrednja točka slovenske prometne infrastrukture skoraj od osamosvojitve dalje. Povečanje števila vlakovnih prevozov iz Kopra je namreč ključno za nadaljnji razvoj Luke; tako naj bi najprej modernizirali obstoječo železniško povezavo, kasneje pa zgradili še eno traso - famozni drugi tir, ki velja za daleč največji finančni in logistični zalogaj na področju železniške infrastrukture. Toda potem ko se je tudi pod sedanjo vlado začetek gradnje drugega tira spet zamaknil in podražil, postaja vse bolj jasno, da bi se lahko Slovenija obrisala pod nosom za velik del od načrtovanih 230 milijonov evrov, kolikor bi k projektu lahko primaknila Evropska komisija. Gradnjo drugega tira je kot ključno prioriteto naše prometne politike že leta 1996 določila vlada Janeza Drnovška s strategijo o razvoju slovenske železniške infrastrukture; kot rok za začetek del je bilo določeno leto 1998, projekt pa naj bi dokončali v dveh letih. Kmalu se je izkazalo, da so bili načrti veliko preveč ambiciozni...