150-letnica proge Zidani Most (SVN) -Sisak (HR)

Prvega oktobra je minilo že stoletje in pol, odkar je železniška proga povezala Zidani Most z Zagrebom in Siskom.

Železnica je v kraje ob njej prinesla napredek in razvoj. Še danes pa je omenjena proga nepogrešljiv del desetega vseevropskega koridorja in obenem del glavnega prometnega križa; je najkrajša povezava med Srednjo in Jugovzhodno Evropo.

Slovesnost

V soboto, 13. oktobra, ob 11.00 bo v Kulturnem domu v Krškem (300 m od ŽP Krško) potekala osrednja slovesnost, ki smo jo pripravili v sodelovanju z občinami ob progi. Priložnostni slovesnosti bosta potekali tudi v Sevnici, od 8.41 do 9.05, ter v Dobovi od 9.36 do 10.15

Vodeni ogledi razstave

Na železniški postaji v Krškem bo v počastitev 150-letnice proge med 13. in 20. oktobrom potekala razstava o železnici v Posavju. V sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic v Ljubljani ter Mestnim muzejem Krško in Jasmino Spahalič bo razstava z vodenimi ogledi potekala v restavriranih vagonih, ki bodo pripeljani na krško železniško postajo.

Zgodovina proge

Že leta 1848 se je za gradnjo povezave Zidanega Mosta in Zagreba ter Siska zavzemal zasebni konzorcij. Sprva so načrtovali konjsko železnico. Ko je stekla železnica iz Celja do Zidanega Mosta, pa se je začela priprava načrtov za gradnjo normalnotirne proge z odcepom v Zidanem Mostu. Na Dunaju so Generalni direkciji za gradnjo železnic leta 1851 naročili, da začne s trasiranjem zasavske proge proti Zagrebu in Sisku. Na hrvaški strani so začeli izdelovati načrte, in leta 1854 je bila povezava od Zidanega Mosta na Hrvaško že vključena v uradni načrt železniškega omrežja.

Gradnja proge

Leta 1855 se je začela gradnja proge od Zidanega Mosta proti Brestanici. Do Sevnice so zgradili spodnji ustroj za dvotirno progo. Zaradi težavnega terena med Zidanim Mostom in Radečami so dela potekala počasi. Ker je država prišla v finančne težave, so morali dela ustaviti in na pol zgrajeni objekti so začeli propadati. Prekinitev del je trajala nekaj let. Ob prodaji Južne železnice bančnemu konzorciju 23. septembra 1858 (družba Južne železnice) so novi koncesionarji prevzeli tudi načrte in že opravljena dela. Podjetje je nekoliko obnovilo prej zgrajene objekte in dogradilo progo do Siska po ravnem terenu, brez pomembnejših vzponov in ovinkov. Največji in najtežavnejši objekt je bil most čez Savo pri Zagrebu.

Prva vožnja do Zagreba

Prva lokomotiva je iz Zidanega Mosta v Zagreb, pod budnim očesom višjega inženirja Paulusa, pripeljala 31. avgusta 1862. Iz Zidanega Mosta je odpeljala ob 16:30 in v Zagreb prispela ob 19:15. Že tri dni pozneje, 3. septembra, je iz Zidanega Mosta v Zagreb pripeljal prvi poskusni vlak, ki so ga sestavljali lokomotiva in dva vagona. Naslednji dan je odpeljal še do Siska.

Uradni začetek prometa

Progo od Zidanega Mosta čez Zagreb do Siska, dolgo 125,6 kilometra, so uradno odprli 1. oktobra 1862. Prvi vlak je ob 6:30 odpeljal iz Siska ter v Zagreb prispel okrog 8:30. Po 15-minutnem postanku je nadaljeval vožnjo proti Zidanemu Mostu, kamor je prispel okrog 11. ure. Posebne slovesnosti ob odprtju ni bilo. V nasprotni smeri je prvi uradni vlak iz Zidanega Mosta odpeljal ob 16:30, v Zagreb pripeljal okrog 19:30, v Sisak pa okrog 21. ure. S tem se je uradno začel promet na prvi hrvaški železniški progi.

Trasa proge

Skoraj 85 odstotkov proge poteka naravnost (brez ovinkov). Gradbena direkcija se je odločila za potek proge po levem bregu Save, čeprav so nekateri strokovnjaki zagovarjali potek po desnem bregu, kar bi bolj ustrezalo dotoku prometa z Dolenjske. Trasa proge je relativno enostavna, gradbeno najtežja dela so bila med Zidanim Mostom in Radečami ter med Brestanico in Krškim. Tu so na rečni strani postavili dolge in visoke podporne zidove iz naravnega kamna, klasični primer gradbene umetnosti iz sredine 19. stoletja.
Na vsej progi je bilo v začetku 85 čuvajnic, njihovo število pa se je pozneje še povečalo. Prvotno so bile na njej postaje Sevnica, Rajhenburg, Videm-Krško, Lekenik in Zagreb. Pozneje pa so bile zgrajene še postaje Radeče, Loka, Breg, Blanca, Dobova, Sutla, Savski Marof, Podsused, Sv. Klara, Turopolje in Greda.
Z zgraditvijo zasavske železnice je bil uresničen gradbeni program, za katerega se je družba Južne železnice zavezala, da ga bo izpeljala na območju slovenskega ozemlja. Hkrati je bila zgraditev proge pomembna spodbuda za nadaljnji razvoj železniškega omrežja na hrvaškem ozemlju.

Leta 1930 je bil v Zidanem Mostu zgrajen drugi železniški most čez Savinjo, ki je omogočil nemotene vožnje vlakov proti Zagrebu, brez nadležnega obračanja in menjavanja lokomotiv. V drugi svetovni vojni je bil most porušen in po njej ponovno zgrajen.

Proga je bila prvotno enotirna, že med gradnjo pa so bila dela na spodnjem ustroju na najtežjem odseku od Zidanega Mosta do Krškega opravljena za načrtovani drugi tir. Razpis za njegovo gradnjo bi moral biti objavljen leta 1929, a je bil zaradi pomanjkanja sredstev prestavljen za nedoločen čas. Drugi tir je bil tako zgrajen šele leta 1944. Leta 1967 je bil elektrificiran odsek Ljubljana-Zidani Most, leta 1969 pa še odsek Zidani Most-Dobova.