[ SLO - SŽ ] Modernizacija železniške proge Celje - Zidani Most

V zadnjem času potekajo intenzivne aktivnosti načrtovanja predvidenih ureditev, ki se bodo izvajale v sklopu modernizacije proge in ostalih pripadajočih železniških in cestnih objektov.

Modernizacija sodi k navezovanju na "TEN" evropsko infrastrukturno omrežje ter posodobitvi V. in X. panevropskega prometnega koridorja. Vsa načrtovana dela bodo osnova za dosego večjih hitrosti, nosilnosti in večje varnosti. Naročnik projekta je Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Zaprla se bodo nivojska križanja na Trubarjevi ulici v Laškem, na Marija Gradcu pri teniških igriščih in pri Peklar ter v Rimskih Toplicah. Na celotni progi se bodo vgrajevale nove tirnice in betonski pragovi, kretnice bodo ogrevane.

Na železniški postaji v Laškem se bo zgradil podhod za pešce in kolesarje ter dostop potnikov na peron z dvigali. Star in dotrajan objekt skladišča bo porušen, namesto njega pa se bo uredilo parkirišče za 29 vozil in dve parkirni mesti za invalide. Na nasprotni strani bo parkirišče za 43 osebnih vozil in dve parkirišči za invalide. Ohranil se bo prehod za čas intervencij zaradi visokih voda in za čas prireditve Pivo in cvetje. Samo poslopje se bo preuredilo z avtomatskim javljanjem požara, protivlomnim sistemom, izvedle pa se bodo tudi notranje preureditve, ki jih pogojuje modernizacija proge.

Zaradi ukinitve obstoječih prehodov na območju Laškega se bo v Marija Gradcu zgradil nov cestni podvoz pod progo, dva mostova na Lahomnici, most čez Savinjo s pripadajočimi cestnimi navezavami in dostop do Radobelj.

V Rimskih Toplicah se bo prav tako zgradil izven nivojski podhod za potnike, ki bo vodil od postajnega poslopja do perona med tiroma. Nad peronom in stopniščem bo nadstrešek. V sklopu železniške postaje se bo uredilo 27 parkirnih mest in dve parkirni mesti za potrebe invalidov. Obnovili se bodo prepusti in nekateri oporni zidovi, na določenih mestih pa se bodo uredili novi. Ker se bo ukinil nivojski prehod železniška proga–cesta, bo treba zgraditi še določene navezovalne ceste na obstoječo cestno omrežje lokalnega in državnega pomena na območju Globokega.

[Galerija / Gallery ] Strojna lokomotiva ; 363.003 + 541.015 v Mariboru

Nova fotoreportaža slika za strojni lokomotvi 363.003 + 541.015 v Mariboru bohova

[ SLO / AT - SŽ / OBB ] Med Radgonama bodo znova vozili vlaki

Vse kaže, da bosta Gornja Radgona in njena avstrijska soseda Radgona še tesneje povezani. Štajerski deželni zbor je namreč v torek podprl načrte za ponovno vzpostavitev čezmejne železniške povezave med Radgono in Gornjo Radgono, projekt kot pogojno ekonomsko upravičen pa podpira tudi Slovenija. Ta predvideva gradnjo 2,8 kilometra proge in železniškega mostu čez Muro. 

Izvedbo projekta ocenjujejo na okoli 20 milijonov evrov brez elektrifikacije, sodeč po študiji o izvedljivosti nove železniške povezave. Na avstrijskem Štajerskem potrebujejo še podporo avstrijskih zveznih oblasti, pričakujejo pa tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi. 

Ne le povezava mest, ampak ...

Železniški most čez Muro sta mesti že poznali, a je bil leta 1945 razstreljen s strani nacistov, ki so se umikali pred Rdečo armado. O ponovni povezavi obeh mest se sicer govori že več kot 20 let, a doslej do večjih premikov ni prišlo. Proga pa ne bo le povezala z Muro ločeni mesti, regijo in lokalne skupnosti, pač pa tudi zagotovila železniško povezavo med širšo okolico mesta Gradec in pomursko regijo, omogočila železniško povezavo v koridorju Špilje-Ljutomer ter med čezevropskimi železniškimi povezavami Gradec-Maribor in Trst-Ljubljana-Budimpešta.

Leta 2030 bi se lahko med Špiljem in Radgono vozilo do 2500 potnikov, med Radgono in Ljutomerom okoli 1000. Vozili bi lahlo tudi do trije tovorni vlaki, še ugotavlja študija, koristi pa naj bi presegale stroške vzdrževanja in obratovanja. Do konca leta 2018 je sicer zagotovljeno obratovanje proge med Špiljem in Radgono, za čas po tem pa iščejo nove rešitve, pri čemer naj bi imela povezava z Gornjo Radgono oziroma Slovenijo, in to najprej za potniški promet, dobre možnosti.

Župani na obeh bregovih Mure navdušeni

"To je odlična novica, projekt podpiramo," je odločitev štajerskega deželnega zbora za STA komentiral župan Gornje Radgone Stanislav Rojko in dodal, da se zanj zavzemajo župani z obeh strani meje in da je bila občina celo "servis" pri izdelavi študije o upravičenosti gradnje, saj je zanjo založila polovico denarja, drugo polovico pa avstrijski kolegi, potem pa jim je država vložek vrnila.

"Študija potrjuje upravičenost projekta, zanimanje je pri gospodarstvu, gotovo pa bi se z vlakom vozili tudi mnogi dnevni migranti. Po načrtih bi tovorni terminal preselili na industrijsko cono na Meleh, potniškega pa bi združili z avtobusno postajo v središču mesta. Morebitne okoljske težave zaradi železnice pa moramo rešiti tako, da kakovost življenja ob progi ne bi padla," še pojasnjuje Rojko.

Možnost nastanka novih podjetij ob progi

Pobudo pa podpirajo tudi na Pomurski gospodarski zbornici. "Podpiramo vsako povezavo, ki koristi razvoju dejavnosti in regije, železniška proga med Radgonama in naprej v Avstrijo bi prinesla priložnost gospodarstvu, turizmu in dnevnim migrantom, prav tako pa povezavo z nam bližnjim izobraževalnim središčem Gradec," je za STA ocenil direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. Potencial vidi predvsem za tovorni promet izvozno usmerjenih podjetij ob tej progi, kot so Arcont, Reflex, Elrad international, Radenska ter družb, kot sta Pomurski sejem in Zdravilišče Radenci. Vidi pa tudi možnost za nastanek novih podjetij ob progi.

[ EU - Rail ] Riad z največjimi in najsodobnejšimi metroji in vlaki

Čeprav morda ni slutiti, se tehniški razvoj na področju železniškega prometa ni ustavil. V Riadu gradijo napreden metro, tramvaje pa bodo opremili s preprečevalniki naleta.

Riad, glavno mesto Savdske Arabije, se je v sodelovanju s svetovnimi konglomerati lotil do zdaj največjega projekta metrojev. Štiriinsedemdeset za tamkajšnje podnebje prilagojenih dvo- in štirivagonskihsamovozečih se vlakov, ki bodo potnike prevažali po progah 1 in 2, bo priskrbel Siemens. Ta je pristojen tudi za gradnjo električnega in komunikacijskega sistema za delovanje samovozečih se vlakov. Celoten sistem metrojev bo obsegal šest prog, ki v dolžino skupaj merijo 176 kilometrov, in bo petino električne energije za delovanje pridobival s sončnimi celicami. Pri načrtovanju največjega metrojskega omrežja so pozornost namenili tudi skladnosti z obstoječo javnoprometno infrastrukturo, kot je avtobusno omrežje, ki je še v fazi razvoja in bo, kot kaže, ponujalo tudi možnost prevoza na zahtevo, nekaj podobnega sedanji ponudbi občasnih prevozov, ki so priljubljena izbira potnikov, ki se odpravljajo na letališča.

Sistem za preprečevanje naleta
Lahki mestni železniški promet se tehniško razvija tudi drugje po svetu, kjer je promet zaradi širokega nabora različnih tipov udeležencev gost in za voznika naporen, saj obstaja večja verjetnost prometne nesreče. V mestnih okoljih si tramvaj svoje poti deli z avtomobili, pešci in kolesarji. Bosch je zato predstavilpreprečevalnike naleta v vlakih in tramvajih, pri katerem bodo strojevodju v pomoč asistenčni sistemi, podobni tistim v sodobnih avtomobilih, ki bodo z radarjem in kamero pravočasno zaznali kolesarje, pešce in avtomobile ter nanje z zvočnimi signali opozorili strojevodjo ali sprožili samodejni postopek zaviranja.

Tovorni vagoni bodo zaznavali in pošiljali različne podatke
Tehniški napredek železnice se ne osredotoča zgolj na potniški promet. Boschevi inženirji v tovorni železniški promet vpeljujejo povezljivostne funkcije, ki jih avtomobilski navdušenci že poznamo. Cilj digitalizacije železniškega prometa so optimizacija prevoza blaga in izboljšanje učinkovitosti ter hkratno znižanje stroškov. Vagoni, opremljeni s tipali, ki spremljajo temperaturo, vlago in mehanske sile, zbrane podatke pošiljajo na strežnik. S spremljanjem teh meril lahko naročniki laže in bolje nadzirajo kakovost logistične verige, kajti hitreje in laže bo odkriti razloge za poškodbe tovora in jih tudi odpraviti.

[ CZ - ČD ] novo postajo v Brnu

Mestni svet je danes potrdil rezultate odprt mednarodni urbano natečaju za novo postajo v Brnu, ki se nahaja v centru mesta. 

Zmagovalni dizajn studio ENOTA arhitekti , ki je soglasno strinjali z žirijo, ponuja koncept sodobnega železniškega križišča z možnostjo pospraviti v prihodnosti in visoke hitrosti vlakov na. Vse to hkrati pa ohranja dobro dostopnost za vse prebivalce mesta Brno. 

Vodja koalicija Zelenih in pirati George Hlavenka komentiral izid tekmovanja, kot sledi:

"To je odlična novica, da je mesto Brno odločila, da bo svojo odločitev oprlo na položaj postaj odprte natečaje. Prihodnost mesta Brno je prva. Transparent konkurenca urbanistično načrtovanje je pokazala, da je modernizacija železniške postaje v središču mesta, je ne le mogoče, ampak tudi bistveno koristno za prebivalce Brnu in South Moravian Region. Zmagovalni projekt bo ohranila potnikov odlično dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi, poleg tega ponujajo sodobne objekte v soseski, "

" Nasprotniki postaja v mestu, ki se uporablja že vrsto let ena in še isti argument - da postaja v centru ne more posodobiti in zato mora biti nekje drugje gradnjo novih. Rezultati mestnega tekmovanja ta pogled večno uničeni, " je dejal George Hlavenka .

Prihodnje tekmovanje je bilo tudi središče Brno urbanega oblikovanja in arhitekture, se je udeležilo 58 studii iz Brnu, Pragi, Evropi, ZDA in na Kitajskem.Skupaj konkurenčnih predlogov delala več kot 350 mestni načrtovalci, arhitekti, inženirji in drugi strokovnjaki, ki so storile nekaj mesecev za mesto Brno več kot 160.000 ur dela. Žirija predsednik Roger RIEWE jo kot " zelo zahtevno, saj Brnu v scenariju zavzel za njeno prihodnost. V zadnjih nekaj letih se je tekmovanje tem obsegu in v tako velikem območju v Evropi ne ukrepa, ki potrjuje njen pomen na mednarodni ravni. " 

Žirija je podelila skupno treh projektov:

1. nagrada (1,8 milijona CZK):

ENOTA arhitekti: Philip Tittl, Michal Kohout, David Silent Sarka Doležalová, Marie Gel, Lubos Klabík, Philip Lux, Adela Medunová, Luke Tittl in Jitka Žambochová

2. nagrada (1,2 milijona CZK):

Franz Sumnitsch in oblika Posledica : Janica Šipulová, Martin Brewer, Irene Đào-Rakitin, Lea Dostalova Barbora Crescent, Veronika Kotková in Elizabeth Lichtnerová

3. nagrada (750.000 CZK):

Atelier M1 arhitekti: Pavel Joba, James Havlas, Jan Hajek; Sodelovanje: Jakub Straka Vojtech Šaroun, Martin tekel, Michal Tichý Patrik Kotas

Natečaj je bil objavljen dne 7. septembra 2015 in ki mu predseduje žirije: župan Brno Petr Vokřál, namestnik župana Martina Ander in Matthew Hollan, podžupan Brno-sever Petr Hladík, skupaj z mednarodnimi člani žirije Roger Riewem, Silja Tillner, Sándor Finta in George ploščic in češki arhitekti Ivan Plicka in Jaroslav Wertig in inženir Jan Pavlíček.

[ SLO - SŽ ] Izbira izvajalca za revizijo drugega tira roma v revizijo

Izbor izvajalca revizije projekta drugi železniški tir Koper-Divača se bo očitno nekoliko zavlekel. Ministrstvo za infrastrukturo je sicer med petimi prispelimi ponudbami na razpis že izbralo izvajalca, a je od enega od neizbranih ponudnikov dobilo zahtevek za revizijo. O izboru bo tako zdaj presojala Državna revizijska komisija.

LJUBLJANA > Koga od petih ponudnikov, ki so se odzvali na razpis za preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira, je direkcija za infrastrukturo izbrala, na ministrstvu niso navedli.

Kot so pojasnili, so danes sprejeli odločitev o revizijskem zahtevku, s čimer se je končal predrevizijski postopek. Dodali so, da odločitev o oddaji javnega naročila z uveljavljanjem pravnega varstva s strani neizbranega ponudnika ni postala pravnomočna, zato naročnik z nobenim izmed ponudnikov ni sklenil pogodbe.

O izboru bo odločala Državna revizijska komisija

Če postopek za revizijo ne bi bil sprožen, bi lahko direkcija za infrastrukturo z izbranim ponudnikom že v prihodnjem tednu podpisala pogodbo, zdaj pa bo o izboru odločala Državna revizijska komisija.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes na Škofljici ob robu podpisa protokola z občinami z območja 3a razvojne osi o uresničitvi infrastrukturnih projektov dejal, da je nadaljevanje javnega naročila zdaj odvisno od obravnave pritožbe na Državni revizijski komisiji. Običajno obravnava traja do meseca dni, toda minister glede na to, da je drugi tir najvišja prioriteta države, pričakuje, da bo revizijski zahtevek obravnavan prioritetno.

Najnižjo ponudbo oddali Avstrijci

Direkcija RS za infrastrukturo je za izvedbo revizije projekta drugi tir sicer prejela pet ponudb, ponujene cene pa so se gibale od 81.000 evrov brez DDV do več kot 960.000 evrov.

Najnižjo ponudbo je podal konzorcij avstrijskih družb Fallast, STL Solutions for Transport and Logistic, LTE-Logistik und Transport in Rinderer & Partner ZT KG. Ponudba italijanske družbe Geodata Engineering znaša 176.900 evrov, španska INECO - Ingenieria y Economia del Transporte bi revizijo izvedla za 781.971,66 evra, italijanska družba J.V. Sistema Ingegneria in slovenska Axis za 790.783,26 evra, nemška DB International pa 963.800 evrov.

Z analizo bodo preučili možnosti optimizacije in racionalizacije projektnih rešitev, preučene bodo tudi možnosti, da bi bil projekt namenjen samo tovornemu prometu, podrobneje pa bodo raziskana tudi tveganja v času gradnje. Vsi ti elementi namreč bistveno vplivajo na vrednost projekta in načine izvedbe.

Ocene kažejo, da je potencial racionalizacije do 15 odstotkov investicije, morda 200 milijonov evrov ali nekaj več.

Po analizah naj bi bila znana končna rešitev za drugi tir, za izvedbo katerega je vlada ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK. Vlada direktorja tega podjetja še ni imenovala. Kot je danes dejal Gašperšič, imenovanja verjetno ni pričakovati niti v četrtek, a minister računa, da bo vlada to storila v najkrajšem možnem času.

[ Galerija / Gallery] PTG Tours 2016 ( 664.116 + 644.005 )

Nova fotoreportaža slika za PTG Tours 2016 v Kopru, v Opčine in v Sežani ...