ponedeljek, 11. junij 2012
FOTO; Posebni vlak ; Ljubljana- Murzzuschlag ( 1 del )
nedelja, 10. junij 2012
FOTO; 10.Junij.2012 - EKSKURZIJA , vlaki v Mariboru
petek, 8. junij 2012
Černač: Vlaki naj bi po drugem tiru vozili leta 2022
Investicija v drugi tir železnice med Divačo in Koprom naj bi se
začela leta 2014, letos pa naj bi država pridobila gradbeno dovoljenje,
okoljsko presojo in odkupila vsa zemljišča, pravi Černač.
Minister za infrastrukturo Zvone Černač je v Odmevih poudaril, da glede izgradnjedrugega tira nismo izgubili nobenega denarja in da projekt še ni pripravljen do točke, da bi ga lahko začeli izvajati. Pojasnil je, da je v časocvnici, ki je bila pripravljena pred njegovim prihodom na ministrstvo, predvideno, da se bo investicija začela v letu 2014.
"Aktivnosti, ki jih moramo v tem letu izpeljati, lahko financiramo z lastnimi sredstvi, gre pa predvsem za gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno presojo in odkup manjkajočih zemljišč. Glede financiranja sta možnosti dve. Ena je, da se del sredstev pridobi iz naslednje finančne perspektive, druga pa je financiranje v okviru javno zasebnega partnerstva. Časovnica je postavljena v letu 2020 oz 2022," je dejal.
Minister razočaran, ker še vedno stojijo vse cestninske postajeČernač se je dotaknil tudi cestninskih postaj, glede katerih je dejal, da je tudi sam razočaran, ker še nobena ni odstranjena. Tudi to je po njegovem del "učinkovitosti in gospodarnosti dobrega vodenja uprave Darsa". Žal je bil, kot pravi, pristop napačen.
"Mi bomo postopek glede nekaterih cestninskih postaj opravili sami, glede ostalih pa verjamem, da bodo na Darsu, ko bodo videli, da je to mogoče storiti zelo enostavno, to storili sami," je pojasnil. Na vprašanje, če bo takrat Dars še vodila Mateja Duhovnik, pa je odgovoril, da bodo o tem odločali nadzorniki, pri tem pa spomnil še, da se je v medijih v zadnjem letu pojavilo kar nekaj negospodarnih odločitev sedanje uprave.
Minister za infrastrukturo Zvone Černač je v Odmevih poudaril, da glede izgradnjedrugega tira nismo izgubili nobenega denarja in da projekt še ni pripravljen do točke, da bi ga lahko začeli izvajati. Pojasnil je, da je v časocvnici, ki je bila pripravljena pred njegovim prihodom na ministrstvo, predvideno, da se bo investicija začela v letu 2014.
"Aktivnosti, ki jih moramo v tem letu izpeljati, lahko financiramo z lastnimi sredstvi, gre pa predvsem za gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno presojo in odkup manjkajočih zemljišč. Glede financiranja sta možnosti dve. Ena je, da se del sredstev pridobi iz naslednje finančne perspektive, druga pa je financiranje v okviru javno zasebnega partnerstva. Časovnica je postavljena v letu 2020 oz 2022," je dejal.
Minister razočaran, ker še vedno stojijo vse cestninske postajeČernač se je dotaknil tudi cestninskih postaj, glede katerih je dejal, da je tudi sam razočaran, ker še nobena ni odstranjena. Tudi to je po njegovem del "učinkovitosti in gospodarnosti dobrega vodenja uprave Darsa". Žal je bil, kot pravi, pristop napačen.
"Mi bomo postopek glede nekaterih cestninskih postaj opravili sami, glede ostalih pa verjamem, da bodo na Darsu, ko bodo videli, da je to mogoče storiti zelo enostavno, to storili sami," je pojasnil. Na vprašanje, če bo takrat Dars še vodila Mateja Duhovnik, pa je odgovoril, da bodo o tem odločali nadzorniki, pri tem pa spomnil še, da se je v medijih v zadnjem letu pojavilo kar nekaj negospodarnih odločitev sedanje uprave.
četrtek, 7. junij 2012
FOTO; Iztirjenje vlake v severni v Italiji
sreda, 6. junij 2012
Nemški parlamentarci na obisku na Slovenskih železnicah
Danes je Slovenske železnice obiskala delegacija poslancev nemškega
zveznega parlamenta. Šest poslancev iz poslanskih skupin CDU/CSU, SPD,
Die Linke in B 90/Die Grünen so sprejeli generalni direktor Dušan Mes in
člana poslovodstva Jelka Šinkovec Funduk in Milan Perović. Sestanka sta
se udeležila tudi nemški veleposlanik v Sloveniji Werner Burkart in
njegov namestnik Mario Soos.
Generalni direktor Dušan Mes je gostom predstavil sistem Slovenskih železnic ter njegove razvojne možnosti. Veliko pozornost je g. Mes namenil predvsem področju tovornega prometa. Lega na križišču petega in desetega evropskega transportnega koridorja, relativno dobro stanje infrastrukture in tesno sodelovanje z Luko Koper po njegovih besedah Sloveniji dajejo prednost pred transportno ponudbo drugih držav bivše Jugoslavije. Nemški poslanci pa so z odobravanjem ocenili alianso Cargo 10, ki je nastala prav na pobudo Slovenskih železnic.
Slovenske železnice se v tovornem prometu vidijo kot osrednjega prevoznika med severnojadranskimi pristanišči in trgi Srednje ter Vzhodne Evrope na petem koridorju, na desetem koridorju pa prevzemajo vodilno vlogo pri oblikovanju tržno zanimivih produktov iz Srednje Evrope na področje Balkana in Turčije.
Kot je še povedal generalni direktor, Slovenske železnice za dolgoročni razvoj potrebujejo strateškega partnerja, zlasti za področje tovornega prometa. Poudaril je tudi, da mora odločitev o tem sprejeti država kot lastnik Slovenskih železnic. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo država, ki je lastnik javne železniške infrastrukture, poskrbela za primerne investicije vanjo. Te so nujne ne le za Slovenske železnice in Luko Koper, temveč za celo slovensko gospodarstvo.
Generalni direktor Dušan Mes je gostom predstavil sistem Slovenskih železnic ter njegove razvojne možnosti. Veliko pozornost je g. Mes namenil predvsem področju tovornega prometa. Lega na križišču petega in desetega evropskega transportnega koridorja, relativno dobro stanje infrastrukture in tesno sodelovanje z Luko Koper po njegovih besedah Sloveniji dajejo prednost pred transportno ponudbo drugih držav bivše Jugoslavije. Nemški poslanci pa so z odobravanjem ocenili alianso Cargo 10, ki je nastala prav na pobudo Slovenskih železnic.
Slovenske železnice se v tovornem prometu vidijo kot osrednjega prevoznika med severnojadranskimi pristanišči in trgi Srednje ter Vzhodne Evrope na petem koridorju, na desetem koridorju pa prevzemajo vodilno vlogo pri oblikovanju tržno zanimivih produktov iz Srednje Evrope na področje Balkana in Turčije.
Kot je še povedal generalni direktor, Slovenske železnice za dolgoročni razvoj potrebujejo strateškega partnerja, zlasti za področje tovornega prometa. Poudaril je tudi, da mora odločitev o tem sprejeti država kot lastnik Slovenskih železnic. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo država, ki je lastnik javne železniške infrastrukture, poskrbela za primerne investicije vanjo. Te so nujne ne le za Slovenske železnice in Luko Koper, temveč za celo slovensko gospodarstvo.
torek, 5. junij 2012
Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora–Poljčane
Organ upravljanja v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo je 1. junija 2012 izdal Odločbo o dodelitvi sredstev iz
Kohezijskega sklada za projekt »Nadgradnja odseka železniške proge Dolga
Gora–Poljčane«. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske
in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013.
V okviru investicije so predvidene naslednje aktivnosti:
• nadgradnja tirnih naprav
• sanacija propustov in zidov
• nadgradnja nivojskih prehodov
• nadgradnja vozne mreže
• ureditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav.
Predmet naložbe je posodobitev
železniške proge na odseku Dolga Gora–Poljčane v dolžini 7,5 km. Celotni
železniški odsek je del omrežja TEN-T, in sicer železniške osi
Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–meja z Ukrajino, kar
je prednostni projekt št. 6.
Posodobitev proge bo prispevala k
izboljšanju transportnih storitev in zagotavljala zadostno zmogljivost
omrežja za prihodnje prometne potrebe. Z vgradnjo novih tehnologij bo
zagotovljena zahtevana raven tehničnih standardov, kar bo prispevalo k
interoperabilnosti in konkurenčnemu položaju tovornega prometa. Prav
tako bo zagotovljena ustrezna varnost, točnosti n zanesljivost
železniškega prometa. Z nadgradnjo proge bodo vzpostavljeni pogoji za
postopno preusmeritev prometa s cest na železnice.
V okviru investicije so predvidene naslednje aktivnosti:
• nadgradnja tirnih naprav
• sanacija propustov in zidov
• nadgradnja nivojskih prehodov
• nadgradnja vozne mreže
• ureditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav.
Celotna vrednost investicije znaša
45,43 mio EUR, od česar bo projekt sofinanciran iz kohezijskih sredstev v
višini 28,11 mio EUR.
Investicija se bo izvedla predvidoma do konca l.2014.
petek, 1. junij 2012
Naročite se na:
Objave (Atom)