torek, 10. april 2012

Z Delom in Nedelom brezplačno na vlak ICS



Zbirajte nalepke in do 26. avgusta brezplačno potujte z vlakom ICS Slovenija med Mariborom in Ljubljano ali pa med Ljubljano in Koprom, trije vaši sopotniki pa bodo deležni 50-odstotnega popusta.

Ob vsakem nakupu časnika Delo ali Nedelo med 1. aprilom in 15. junijem, na prodajnih mestih 3DVA, prejmete nalepko vlakca, ki jo nalepite na zbirni kupon. Ko zberete deset nalepk, prinesite kupon na eno od prodajnih mest Slovenskih železnic. Prejeli boste brezplačno povratno vozovnico za 1. razred za vlak ICS, tri osebe pa bodo lahko z vami potovale s 50-odstotnim popustom.

Vozovnica velja za vožnjo med med Ljubljano in Mariborom, od 23. junija do 26. agusta pa tudi za progo od Ljubljane do Kopra.

Nalepke lahko zbirate od 1. aprila do 15. junija. Izpolnjene zbirne kupone pa lahko unovčite do 26. avgusta.

ponedeljek, 9. april 2012

»Italija naj zahteva čezmejno presojo proge Koper-Divača«


Naravovarstveno združenje Svetovski sklad za naravo-WWF pisalo italijanski in slovenski vladi, Občini Dolina in Deželi Furlaniji-Jul

Italija naj zahteva čezmejno okoljevarstveno presojo načrtovane nove dvotirne železnice Koper-Divača. To rimski vladi predlaga naravovarstveno združenje Svetovni sklad za naravo-WWF, ki je s tem v zvezi pisalo tudi slovenskemu okoljskemu ministrstvu, deželni vladi Furlanije-Julijske krajine in občini Dolina, ki je zainteresirana predvsem za usodo Doline Glinščice. Italija je svojčas zahtevala čezmejno okoljsko presojo razvojnega prostorskega plana koprskega pristanišča, Slovenija pa je enak čezmejni postopek zahtevala za tržaški plinski terminal. Skratka normalna praksa med sosednjima državama, podobne poteze pa posebno na Tržaškem dobijo politični naboj, ki ga nimajo ali ga ne bi smele imeti.


četrtek, 5. april 2012

110 let, odkar je prvi vlak zapeljal po Porečanki


Starejše generacije Istranov se še danes spominjajo, kako so jim starši z navdušenjem pripovedovali o časih, ko je čez Istro peljala Parencana. Danes na železniško progo ponekod še spominjajo ohranjene postojanke, namesto vlaka pa se po poti zdaj vozijo kolesarji.

Prav na prvoaprilski dan pred natanko 110 leti je iz Buj zapeljal prvi vlak v Trst. Ozkotirna železnica Parencana, po naše Porečanka, ki je 33 let povezovala pristaniško mesto s kraji iz istrskega zaledja, je ime seveda dobila po končni postaji. Še istega leta - decembra 1902 - so namreč traso podaljšali do Poreča.

123 kilometrov dolga železnica je imela za prebivalce iz tedaj od sveta precej odrezanega istrskega zaledja izjemen pomen, saj so vlaki poleg potnikov prevažali tudi olivno olje, zelenjavo, sadje, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

Od morja do 293 metrov dvignjenega Grožnjana
Tračnice je bilo treba zaradi razgibanega istrskega reliefa speljati čez devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov, pot pa je bila vodila čez številne gričke in vzpetine. Porečanka se je z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru povzpela na 293 metrov nadmorske višine. Tolikšna je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu, ob katerem kraj Stanica še vedno spominja na postajališče, ki je nekoč stalo tam.

Vožnja z vlakom iz Trsta v Poreč je trajala od šest do sedem ur, zadnjič pa je vlak to pot prevozil 31. avgusta 1935. Danes je pot predvsem priljubljena kolesarska točka in je za kolesarje v celoti prevozna. Za to sta zaslužna zlasti čezmejna projekta Parencana I in Parencana II, prve pobude za oživitev nekdanje železniške proge pa so stare deset let.

Pot spremljajo številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so sečoveljske soline, jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjanu ter verjetno ena najdragocenejših umetniških spomenikov v Istri – starokrščanska Evfrazijeva bazilika v Poreču. Zgodovino Parencane je mogoče spoznavati v treh muzejih - muzeju Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzeju Parencane v Izoli in Železniškem muzeju v Trstu.

Pot prijateljstva
Med letoma 2006 in 2008 so v okviru projekta Parencana I - Pot zdravja in prijateljstva uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II - Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem kolesarskih infotočk, informativne kioske in večjezične informativne table.

Pri Parenzani II so moči združili mesti Poreč in Buje ter občine Vižinada in Oprtalj ter tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, med katerimi je večina evropskih sredstev, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno osnovno kolesarsko infrastrukturo.


Foto; Martin K.

sreda, 4. april 2012

Do Graškega letališča z avtomobilom ali vlakom?

Katero prevozno sredstvo je najhitrejše in katero najbolj cenovno ugodno za premagovanje poti iz Maribora do letališča Gradec

VIDEO: Do Graškega letališča z avtomobilom ali vlakom?
Letališče Gradec postaja vse bolj priljubljeno, ne samo za prebivalce Štajerske, in ker se bliža sezona dopustov, smo preverili, kako najhitreje in najceneje priti iz Maribora do omenjenega letališča. Na pot smo se odpravili z vlakom in avtomobilom, pri čemer smo se s slednjim peljali po avtocesti, ki predpostavlja tudi nakup vinjete, ter regionalni cesti, ki je nekoliko počasnejša, vendar odpade prej omenjen strošek.

Pojavljajo se tudi organizirani prevozi, ki jih je mogoče najti prek marsikatere spletne streni, vendar so nekateri izjemno ugodni pogosto nezanesljivi in jih ne priporočamo, pa tudi nekoliko manj fleksibilni so od lastnega prevoza, saj si želi prevoznik zagotoviti tudi poln kombi potnikov v obratno smer, kar pogosto ni mogoče. Za takšen organiziran prevoz boste morali odšteti zelo različne zneske, od 5 do 60 evrov, odvisno od ponudnika in količine potnikov. Velja več kot se vas pelje, nižja je cena na posameznika, saj so stroški za gorivo in vinjeto bolj kot ne fiksni in se enostavno porazdelijo.

Enako pravilo pa velja tudi v našem primeru, kjer se vlak izkaže, morda ne časovno, saj so Avstrijske železnice decembra izbrisale nekaj direktnih povezav in je sedaj pogosto treba prestopati v Šentilju ali Lipnici, vsekakor pa je ta način prevoza bolj okolju prijazen. Kakor hitro pa je govora o dveh potnikih, je računica pokazala, da je prevoz z avtomobilom lahko cenejši. Če le ne bi bilo tukaj še parkirnine...

torek, 3. april 2012

Prenehanje voženj maloobmejnih vlakov med postajama Hodoš in Zalaegerszeg



Zaradi enostranske odločitve Madžarskih železnic, bodo 15. aprila 2012, prenehali voziti naslednji maloobmejni vlaki:

  • 9551 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9552 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9554 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9555 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9556 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9557 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9560 Zalaegerszeg – Hodoš
  • 9561 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9565 Hodoš – Zalaegerszeg
  • 9566 Zalaegerszeg – Hodoš

sobota, 31. marec 2012

Brank odstopil, AUKN njegovo odločitev obžaluje



Bojan Brank je odstopil z mesta prvega nadzornika SŽ. Kot je dejal, odstopa zaradi osebnih razlogov, a kljub temu sprejema odgovornost za neoptimalne odločitve. Nadzorniki železnic so pretekli teden s položaja razrešili direktorja Igorja Blejca, vodenje družbe pa je prevzel Dušan Mes.

Dušan Mes

Dušan Mes (Foto: Kanal A)

Bojan Brank je podal odstopno izjavo z mesta predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. "Odstopam sicer zaradi osebnih razlogov, vendar – kot prvi med enakimi – obenem sprejemam polno odgovornost za neoptimalne odločitve v obdobju mojega vodenja nadzornega sveta v zadnjih šestih mesecih," je zapisal v odstopni izjavi.

Nadzorniki železnic so pretekli teden s položaja razrešili direktorja Igorja Blejca, vodenje družbe pa je prevzel Dušan Mes. V četrtek pa sta bila za člana poslovodstva družbe imenovana še Jelka Šinkovec Funduk in Milan Perovič.

Kot je v odstopni izjavi zapisal Brank, ocenjuje, da so v četrtek "nadzorniki potrdili vodstveno ekipo, ki bo sposobna voditi tvoren, konstruktiven, predvsem pa uspešen dialog z vsemi deležniki, ki so pomembni za uspeh poslovnega preobrata in dolgoročne konsolidacije sistema Slovenskih železnic".

Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami RS (AUKN) je novica presenetila in odločitev Branka obžalujejo. Je pa agencija že začela postopek za akreditacijo in nominacijo nadomestnega člana, ki bo v soglasje posredovan resornemu ministrstvu in vladi.

Nadzorniki so v četrtek potrdili tudi poslovni načrt za letos, po katerem naj bi čista izguba skupine ob koncu leta znašala 6,7 milijona evrov.

Slovenske železnice so lani ustvarile 478,38 milijona evrov poslovnih prihodkov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 2,06 milijona evrov, čista izguba pred obdavčitvijo pa 9,55 milijona evrov.

četrtek, 29. marec 2012

Černač: Išče se investitor z 1,3 milijarde za drugi tir



Minister Černač pravi, da je projekt drugega tira med Koprom in Divačo na ravni projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja tik pred koncem.

"Čakata nas še okoljska presoja in odkup približno dveh odstotkov zemljišč. Ko bo ta faza končana, bomo začeli postopke za iskanje investitorja," je dejal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.

Kot je v Gornji Radgoni, kjer se udeležuje dogodkov od odprtju sejmov Megra, Engra in Kogra, za STA dejal Černač, je projekt gradnje drugega tira Koper-Divača ocenjen na približno 1,3 milijarde evrov. Glede na to je po ministrovih besedah treba najti investitorja, saj - tudi če bi bili deležni financiranja s sredstvi EU-ja - projekta verjetno ne bo mogoče financirati s proračunskimi sredstvi.

V teh dneh se je sicer v javnosti špekuliralo, da se bo vlada projektu gradnje drugega tira odpovedala.