Evropska komisija je predstavila drzen načrt, po katerem bi do leta 2040 hitre železnice postale najhitrejši in najbolj trajnostni način potovanja po Evropi. Potniki bi med večjimi mesti tako potovali občutno hitreje, med glavnimi cilji je tudi skrajšanje poti z vlakom med Ljubljano in Dunajem z današnjih dobrih šestih ur na štiri ure in pol. Lažji bo tudi nakup mednarodnih vozovnic, vlaki pa naj bi ponekod lahko vozili tudi več kot 250 kilometrov na uro.
V Komisiji si želijo, da bi v naslednjih letih čas potovanja z vlaki skrajšali kar za polovico. Tako bi potniki na primer do leta 2030 iz Berlina v Kopenhagen prišli v štirih urah, namesto v sedmih, iz Pariza v Rim v slabih devetih (danes 10 ur in 50 minut), ogromen prihranek časa napovedujejo tudi na relaciji Budimpešta–Bukarešta. Danes potovanje traja kar 15 ur, skrajšali naj bi ga na 6 ur in 15 minut. Iz Ljubljane bi na Dunaj prišli v štirih urah in pol, danes pot traja več kot šest ur.
Do leta 2035 naj bi bili tudi Sofija in Atene oddaljeni le šest ur vožnje z vlakom. Danes vožnja traja 13 ur in 40 minut.
Načrt hkrati predvideva tudi nove železniške povezave po Evropi, med drugim nove čezmejne povezave v baltskih državah. Iz Varšave bi prek Vilne in Rige v Talin prišli v slabih osmih urah. Pariz pa bi povezali z Madridom in naprej v Lizbono. Vožnja z vlakom naj bi trajala devet ur.
Z vlakom na poti več kot 24 ur, z letalom nekaj ur?
Pod objavo so se zvrstili odzivi številnih uporabnikov, ki opozarjajo, da bo čas potovanja z vlakom še vedno občutno daljši kot z letalom. Vožnja z vlakom od Lizbone na Portugalskem do Talina v Estoniji bo po napovedih trajala več kot 24 ur, medtem ko hiter pregled letalskih prevoznikov na spletu pokaže, da pot z letalom z enim prestopom traja med pet in devet ur. Precej zamudna bi bila tudi pot z vlakom iz Pariza do Aten.
Uporabniki so opozorili tudi, da vlaki po Evropi zamujajo, sprašujejo se tudi, ali bodo cene vozovnic dostopne za vse.
Kako do hitrejših vlakov in povezav?
Pri Evropski komisiji poudarjajo, da gre za celovit načrt za razvoj hitrih železnic po vsej Evropi. Cilj je, da bi EU do leta 2050 postala ogljično nevtralna in globalno bolj konkurenčna.
Načrt med drugim naslavlja tudi ozka grla v železniškem prometu. Med ukrepi je tako tudi možnost za višje hitrosti vlakov, in sicer več kot 250 kilometrov na uro, kadar je to ekonomsko izvedljivo. Okrepili bi tudi zmogljivost regionalnih in nočnih vlakov. Pri razvoju povezav bi spodbujali in usklajevali vire financiranja tudi z zasebnimi naložbami.
Načrt predvideva tudi poenotenje železniških sistemov. To za uporabnike pomeni lažji nakup vozovnic za mednarodna potovanja in enostavnejšo uporabo različnih železniških ponudnikov.
Kot so še navedli pri Evropski komisiji, bo okrepljen železniški sistem na stari celini omogočil tudi hitrejši prevoz vojakov in vojaške opreme skupaj s civilnim tovorom.
