"Investicijski projekti na področju avtocest v Bosni in Hercegovini se bližajo zaključku in nato se začne cikel investicij v železnico"
Kako izboljšati sodelovanje na vseh ravneh je bila tema delovnega srečanja, ki je potekalo 20. marca 2025 v Zagrebu, ki so se ga udeležili predstavniki HŽ Infrastrukture, HŽ Potniškega prometa in HŽ Cargo s kolegi iz Železnic Federacije BiH.
- Obstaja veliko skupnih tem, možnih projektov sodelovanja in krepitve prometnih povezav, pa tudi podedovanih problemov. Železnice Federacije BiH so šele v fazi začenja investicijskega cikla v modernizacijo železniškega omrežja in so želele slišati izkušnje HŽ Infrastrukture pri vodenju velikih infrastrukturnih projektov in uporabi evropskih sredstev (v njihovem primeru predpristopnih) - so v izjavi zapisale Železnice FBiH, poročajo Ekapija.com.
– V državi skoraj ni kilometra železnice, ki ni v eni od faz: ne glede na to, ali gre za zaključena dela ali dela v teku, faze razpisov ali pripravo dokumentacije. Največji del se nanaša na investicije v glavne železniške koridorje, ki so del omrežja TEN-T in so primerni za sofinanciranje z evropskimi sredstvi, za druge mednarodne, regionalne in lokalne proge pa smo zagotovili dodatno financiranje EIB, kar je omogočilo hiter učinek obnove prog, povečanje hitrosti in kakovosti železniškega omrežja – je povedal Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastrukture.
Odkriti so bili glavni problemi, s katerimi se srečujeta obe strani in so značilni za obe državi, in to so dolgotrajni birokratski postopki, predvsem pri pridobivanju gradbenih in lokacijskih dovoljenj, ter pomanjkanje projektantov, kar še dodatno podaljšuje že tako dolge roke. Prav tako je zelo malo lokalnih izvajalcev z referencami, zato je bistveno, da se zanesemo na zunanje izvajalce, na primer iz Turčije ali Kitajske.
– Investicijski projekti na področju avtocest v Bosni in Hercegovini se bližajo zaključku, nato pa se začne cikel naložb v železnico. Želimo zbrati čim več izkušenj drugih, da bi te otroške bolezni čim lažje premagali pri načrtovanju in vodenju infrastrukturnih projektov – je dejal Mirza Hadžibegić, vršilec dolžnosti predsednika uprave ŽFBiH.
Dodatni problemi so specifični za BiH, kot so težave z nepremičninsko in zemljiško knjigo, posebnosti obeh entitet in veliko podedovanih nerešenih problemov. Zaradi tega je vodenje projektov v praksi zelo težko in zapleteno. Poleg reševanja teh problemov je treba obnoviti stare vozne parke in vzpostaviti neposredne prometne povezave. Pomen prometnih povezav je poudaril tudi predsednik uprave HŽ Potniški promet Željko Ukić:
– Kljub dolgemu potovalnemu času obstaja zanimanje in volja za ponovno uvedbo direktne linije Zagreb – Sarajevo. Poleg tega še naprej vzdržujemo sezonske linije do Plošč z možnostjo podaljšanja za daljše obdobje in z večjim številom linij.
Kljub ogromnemu potencialu Luke Ploče se obseg tovornega prometa med državama v zadnjih petih letih zmanjšuje. Kako izboljšati sodelovanje, obremenjeno s podedovanimi težavami, je pojasnil direktor HŽ Cargo Dragan Marčinko:
– Tehnologija se je spremenila. Poslovanje je danes digitalno, a kljub temu se voznik in včasih lokomotiva zamenjata na meji. Evropska unija pritiska, da se to spremeni. Enaki predpisi v obeh državah in prednost jezikovnega razumevanja so odlična osnova za povečanje obsega tovornega prometa.
Seveda je bila nepogrešljiva tema tudi železnica Una. Skupno medresorsko operativno telo obeh držav bo nadaljevalo z rednimi sestanki o možnostih njegove obnove, posodobitve in zagona.
