Javno naročilo poleg nadgradnje glavne železniške postaje v središču Maribora obsega še nadgradnjo postaje v mestni četrti Tezno in progovnega odseka Maribor‒Počehova. Dela na terenu se bodo po napovedih direkcije začela februarja, najverjetneje na tirih, nato pa je odvisno, kako bodo napredovala. Zato točnega datuma začetka del na glavni železniški postaji še ni mogoče napovedati, zagotovo pa bodo stekla v prihodnjih mesecih.
Na glavni postaji je med drugim predvidena gradnja dodatnega perona, tako da bo postaja po novem imela tri perone. Prav tako naj bi obnovili obstoječi podhod pod tiri in ga opremili z dvigali in tekočimi stopnicami, postavili nove jeklene nadstreške ter uredili fasado na prometnem uradu. "Na območju Mestne občine Maribor je predvidena tudi postavitev okoli 2,4 kilometra protihrupnih ograj," so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na direkciji za infrastrukturo.
55 milijonov evrov
Za izvedbo del so bile izbrane družbe ŽGP, Pomgrad, Kolektor koling in GH Holding, s katerimi so podpisali pogodbo, vredno 55,5 milijona evrov z DDV-jem. Investicijo naj bi država financirala tudi s sredstvi kohezijskega sklada. "Rok za dokončanje vseh del po pogodbi je 20 mesecev od uvedbe v delo, torej do konca septembra 2020," pravijo na direkciji. Predvidenih je več faz izvedbe del v krajših, tedenskih zaporah posameznih tirov. Promet bo v tem času potekal po sistemu počasnih voženj po drugih tirih. Projekt spada v okvir nadgradnje železniške proge med Mariborom in Šentiljem oziroma mejo z Avstrijo.
Za izvedbo del so bile izbrane družbe ŽGP, Pomgrad, Kolektor koling in GH Holding, s katerimi so podpisali pogodbo, vredno 55,5 milijona evrov z DDV-jem. Investicijo naj bi država financirala tudi s sredstvi kohezijskega sklada. "Rok za dokončanje vseh del po pogodbi je 20 mesecev od uvedbe v delo, torej do konca septembra 2020," pravijo na direkciji. Predvidenih je več faz izvedbe del v krajših, tedenskih zaporah posameznih tirov. Promet bo v tem času potekal po sistemu počasnih voženj po drugih tirih. Projekt spada v okvir nadgradnje železniške proge med Mariborom in Šentiljem oziroma mejo z Avstrijo.
Prvi kolodvor na Slovenskem
Glavna železniška postaja v Mariboru je bila zgrajena med letoma 1844 in 1846 kot prva železniška postaja na Slovenskem. Med bombardiranji v drugi svetovni vojni je bil celoten stavbni kompleks popolnoma porušen, zato so ga med letoma 1951 in 1955 nadomestili z monumentalno novogradnjo po zasnovi mariborskega arhitekta Milana Černigoja. Arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma, pri čemer postajo označuje visok urni stolp.
Glavna železniška postaja v Mariboru je bila zgrajena med letoma 1844 in 1846 kot prva železniška postaja na Slovenskem. Med bombardiranji v drugi svetovni vojni je bil celoten stavbni kompleks popolnoma porušen, zato so ga med letoma 1951 in 1955 nadomestili z monumentalno novogradnjo po zasnovi mariborskega arhitekta Milana Černigoja. Arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma, pri čemer postajo označuje visok urni stolp.
Nazadnje je bila postaja po več letih zanemarjanja obnovljena med letoma 2006 in 2008. V prvi fazi so prenovili streho postaje in peronov, sanirali tlak prvega perona, očistili in sanirali kanalizacijo ter obnovili električno inštalacijo, v drugi pa zamenjali dotrajana okna, uredili fasado in obnovili nadstrešek na cestni strani.
