Slovenske železnice so lansko leto končale z dobičkom, ki znaša približno 30 milijonov evrov, ob izplačilu odpravnin pa bo dosegel 23 ali 24 milijonov evrov. Letošnje leto naj bi bilo še uspešnejše.
Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes namreč letos pričakujejo tako rast dobička kot prihodkov. Dobiček iz poslovanja naj bi znašal med 26 in 27 milijoni evrov. Železnice so sicer v zadnjih letih dosegale stalno rast tovora. Lani je bilo po tirih prepeljanih 18,7 milijona ton, leto prej 17,6 milijona ton, v 2012 pa 16,5 milijona ton. Mes pričakuje, da bo letos količina prepeljanega tovora ostala na ravni lanske. "Rast je bila v preteklih letih visoka. Letos zaradi stanja infrastrukture in zapor na omrežju take rasti ne pričakujem. Plan je doseči enako količino kot lani, kar bo več, bo toliko večji uspeh," je dejal.
Železnice letos načrtujejo tudi zmanjšanje zadolženosti, ki je bila leta 2011 400 milijonov evrov, na začetku lanskega leta 360 milijonov evrov, konec preteklega leta je padla na 280 milijonov evrov, konec letošnjega leta pa naj bi bila 200 milijonov evrov.
Zadolženost ni kritičnaZadolženost po Mesovih besedah trenutno ni kritična, problem pa je, da posojila večinoma zapadejo v letih 2014 in 2015. Za konec aprila je predviden zaključek celotnega svežnja reprograma posojil, s čimer bodo železnice lažje odplačevale posojila in se bodo lahko dodatno zadolžile za nove naložbe.
"Računamo, da bomo imeli konec leta še 200 milijonov evrov posojil, reprogramiranih na okoli sedem let," je dejal Mes in dodal, da se zdaj izkazujejo možnosti končanje sanacije in prehoda v razvojni cikel, v okviru katerega bi železnice naredili sodobne, konkurenčne in uspešne v širši regiji.
Mes je poudaril tudi vlogo države kot lastnika Slovenskih železnic, in sicer tako v zvezi s tovornim kot potniškim prometom. Tovorni promet v naslednjih letih potrebuje 150, 200 milijonov evrov, da bo lahko na celotnem koridorju sledil potrebam kupcev.
Železnice teh sredstev same ne morejo zagotoviti, alternativna je dokapitalizacija države, kar po Mesovem prepričanju nima smisla, ali strateški partner. "Denar ne pomeni vsega, treba je imeti nekoga, ki omogoči razvoj, ki odpira trg, to pa lahko storijo le največji v Evropi, to so Avstrijci, Nemci, Francozi, morda Poljaki," je dejal Mes, ki si glede potniškega prometa želi, da bi do konca aprila z državo zaprli poglavje glede plačila za izvajanje obvezne gospodarske javne službe.
Izzivi v potniškem prometuLetni znesek za izvajanje gospodarske javne službe trenutno znaša 42 milijonov evrov, kar je bistveno manj od preteklosti. Mes opozarja, da ta sredstva sicer nikoli niso zadostovala za odplačevanje posojil, ki so najeta za potniški del in znašajo 113 milijonov evrov.
Sicer pa je v potniškem prometu v prihodnje veliko izzivov, saj bo treba vzpostaviti spletno prodajo vozovnic, wi-fi na vlakih, večjo pogostnost vlakov, nove povezave, med drugim načrtovano povezavo do italijanskih Benetk, ki naj bi bila vzpostavljena do maja.
Število potnikov, prepeljanih z železnico, je sicer v preteklih letih raslo, lani pa je bilo nižje, kar je pripisati predvsem zaprtju primorske proge za potniški promet zaradi sanacije po žledu. Možnosti za rast števila potnikov po njegovih besedah so, a le če bi bila boljša infrastruktura in bi vlaki lahko vozili dovolj hitro.
