rki z vlakom na križanjih ceste in železnice vsako leto zahtevajo nekaj smrtnih žrtev; lani štiri, letos dve, od leta 2000 je tako umrlo že 48 ljudi. Večina nesreč se zgodi na tako imenovanih nezavarovanih nivojskih prehodih, označenih le z Andrejevim križem. Takšnih je po podatkih iz letošnjega januarja v Sloveniji 577, konec leta naj bi jih bilo šestnajst manj.
Na Slovenskih železnicah (SŽ) poudarjajo, da so po uradnih ugotovitvah preiskav za vse nesreče na nezavarovanih nivojskih prehodih krivi vozniki avtomobilov, kolesarji in pešci, pogosto celo zapornice niso rešitev. Namestitev teh pa lahko stane tudi do milijono evrov.
Dve hudi prometni nesreči sta se v zadnjem času zgodili na železniškem prehodu v občini Pesnica, kjer enotirno progo na dobrih dveh kilometrih seka pet železniških prehodov, kar je v nasprotju s predpisi. Razdalja med dvema prehodoma namreč ne sme biti manjša od dva tisoč metrov. Po protestih občanov je kraj obiskal tudi prometni minister Patrick Vlačič in obljubil, da bodo tri nezavarovane prehode zaprli, ko bodo zgradili povezovalno cesto (preostala dva sta že zavarovana). Krajani so z obljubo zadovoljni, vendar od ministra do konca meseca zahtevajo časovni načrt zgraditve omenjene ceste.
Kot so pojasnili na direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI), je ta že naročila izdelavo projektne dokumentacije za povezovalno cesto med nivojskima prehodoma in opustitev prehodov. Pripravljena naj bi bila najpozneje konec marca 2011, cesto pa bi zgradili do julija 2013. Če projektna dokumentacija z vsemi soglasji ne bo urejena do omenjenega roka, bodo podpisniki peticije nadaljevali protest, so napovedali v pismu ministru Vlačiču. Po besedah direktorja DŽI Andreja Godca pripravljajo tudi sporazum o skupnem financiranju povezovalne ceste z občino Pesnica; po njegovih besedah je vrednost investicije, brez odkupa zemljišč, okoli 600 tisoč evrov.
Do zapornic s sodelovanjem
Za gradnjo zapornic in zavarovanje železniških prehodov je odgovorna DŽI, ki upošteva navodila republiške komisije za nivojske prehode. V njej sodelujejo predstavniki SŽ kot upravljavca železniške infrastrukture ter predstavniki upravljavca ceste, ministrstva za promet in prometnega inšpektorata. »Zavarovanje ali ukinitev prehoda je skupna odločitev, precej pa je odvisna od sodelovanja lokalne skupnosti; ta je pogosto upravljavec ceste (kot v pesniškem primeru) in po zakonodaji tudi odgovorna za cestno signalizacijo in preglednostni prostor,« nam je pojasnil Marko Tancar s SŽ.
Po njegovih besedah na SŽ natančno spremljajo vse vrste izrednih dogodkov na železnici. »Vsak se tudi razišče in za vse navedene so bili odgovorni udeleženci v cestnem prometu,« pravi Tancar in opozarja: »V zadnjih petih letih je bilo na naših progah kar 850 primerov polomljenih zapornic, v istem obdobju pa se je petdeset izrednih dogodkov pripetilo prav na prehodih, kjer so nameščene avtomatske zapornice. Tudi za vse te primere so bili odgovorni udeleženci v cestnem prometu.«
