Izvršni sekretariat Srednjeevropske pobude (SEI) je v sodelovanju z regijo Furlanija-Julijska krajina pred kratkim objavil ugotovitve študije, ki jo je izvedel Politecnico Milano o ponovni vzpostavitvi neposrednih storitev železniškega potniškega prometa med Trstom in Beogradom. Namen študije je odpraviti dolgotrajna ozka grla in oceniti potencial za trajnostno železniško povezavo med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Srbijo.
Študija, naročena v okviru skupnega operativnega načrta SEI-FVG za obdobje 2023–2024, poudarja ključne izzive, vključno z infrastrukturnimi vrzelmi, vprašanji interoperabilnosti zaradi različnih sistemov signalizacije in elektrifikacije ter odseki, ki jih je treba posodobiti, kot je enotirni odsek med Dolgim Selom in Novsko na Hrvaškem. Kljub tem oviram študija opredeljuje obetavno potencialno povpraševanje približno 260.000 potnikov letno, s pomembnimi okoljskimi koristmi zaradi zmanjšanja odvisnosti od avtomobilov v regiji.
Predlagani načrt postopne ponovne aktivacije predlaga začetno storitev s šestimi dnevnimi pari vlakov med Trstom in Zagrebom, ki se bo do leta 2029 po končani nadgradnji infrastrukture razširila v Beograd. Popolna izvedba bi zahtevala floto 11–14 vlakov, ki bi pokrili približno 51.000 vlakovnih kilometrov na teden.
Nekatere ugotovitve so bile predstavljene na javnem dogodku 8. novembra 2024 v Trstu, ki ga je gostil izvršni sekretariat SEP. Dogodek, ki sta ga soorganizirala izvršni sekretariat SEP in Stalni sekretariat prometne skupnosti, je združil visoke predstavnike iz Italije, Slovenije in Hrvaške ter visoke predstavnike železniških prevoznikov z Zahodnega Balkana, osredotočil pa se je na krepitev regionalne železniške povezanosti na poti Trst–Ljubljana–Zagreb–Beograd ter poudaril pomen napredka železniških storitev kot temelja strategije EU za trajnostno in pametno mobilnost.
V študiji je bil proučen tudi potencial za ponovitev metodologije na drugih odsekih osrednjega omrežja TEN-T med Zahodnim Balkanom in vzhodnim Sredozemljem.
