Za vzdrževanje vlakov Slovenskih železnic je zadolžena odvisna družba SŽ - Vleka in tehnika (SŽ - VIT). Letos načrtujejo 106 milijonov evrov prihodkov in 500 tisoč evrov čistega dobička, je dejal direktor SŽ - VIT Dušan Žičkar.
Med drugim je povedal, da s sestrsko družbo SŽ-Potniški promet načrtujejo nakup 20 do 25 novih vlakov v dveh letih, če bo seveda država našla denar.
Še 18 starih vlakov - ti imajo tudi prek 30 let - bodo do konca prihodnjega leta obnovili. Ob tem pa Žičkar v šali dodaja, da je za njih kot vzdrževalce seveda bolje, da se po slovenskih tirnicah vozijo stari vlaki.
Servisna dejavnost
Družba SŽ - VIT skrbi za popravila in vzdrževanje železniških vozil, vleko oziroma vožnjo vlakov in tehnično vagonsko dejavnost. "Smo servisna dejavnost za SŽ. Naše strojevodje vozijo lokomotive in vlake, vsa ta vozila pa tudi vzdržujemo. Poleg rednih vzdrževalnih del potekajo tudi bolj obsežna revizijska dela, velikokrat pa se sproti pojavi še kakšno izredno vzdrževanje zaradi nepredvidljivih okvar," je povedal Žičkar.
V okviru tretjega sklopa skrbijo za varnost oziroma tehnično brezhibnost vseh železniških vozil, ne le tistih v lasti SŽ, ampak vseh, ki uporabljajo slovensko železniško infrastrukturo, je pojasnil Žičkar, ki družbo vodi že od leta 2002.
V SŽ - VIT letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prihodkov. Lani so znašali 96,6 milijona evrov, letos pa naj bi dosegli 106 milijonov evrov. Lanski čisti dobiček je znašal 577 tisoč evrov, za letos pa je načrtovan v višini 500 tisoč evrov.
Žled in požar na Ptuju višata stroške
"V zadnjih desetih letih precej uspešno povečujemo obseg dela in prihodke, letna rast pa znaša okoli tri do štiri odstotke. Tudi poslovni načrt za letošnje leto je precej optimistično naravnan," je povedal Žičkar. Ob tem je opozoril, da imajo letos nekaj nepredvidenih stroškov oziroma izpada prihodkov zaradi žledoloma in požara na Ptuju, kjer je zgorel eden od proizvodnih objektov, a je kljub temu optimističen, da načrti za letos niso ogroženi.
Desetino prihodkov ustvarijo v tujini
Čeprav so njihov glavni kupec SŽ oziroma odvisni družbi SŽ - Tovorni promet in SŽ - Potniški promet, ki sta tudi lastnici vozil, je pomembno tudi, da približno 11 do 13 milijonov evrov prihodkov letno ustvarijo na tujih trgih, od tega veliko večino, 96 odstotkov, na trgih zahodne Evrope. Med njimi so najpomembnejši avstrijski, nemški in francoski trg.
Za tuje stranke sta zanimiva predvsem center za obdelavo kolesnih dvojic na Ptuju in delavnica v Dobovi, kjer servisirajo tovorne vagone. "To sta dva glavna segmenta, s katerima precej uspešno prodiramo na tuji trg," je dejal Žičkar in dodal, da se trudijo pridobiti tudi nove poslovne partnerje.
"V Evropi se pojavlja vse več zasebnih operaterjev, ki potrebujejo vzdrževanje. Mi imamo vse potrebne certifikate, ki jih zahtevajo evropska železniška združenja. Naši ciljni kupci so predvsem v tovornem prometu," je pojasnil. V prihodnjih dneh oz. tednih se bodo z enim od obstoječih kupcev iz Avstrije pogajali o poslu dobave in revizije lokomotiv v vrednosti dobrih treh milijonov evrov. "Smo na dobri poti, da ta posel dobimo," je dejal.
'Za nas je bolje, da so vozila starejša'
Vloga SŽ - VIT je v času, ko SŽ zaradi finančnih omejitev ne posodabljajo voznega parka oziroma ne kupujejo novih vlakov, še bolj pomembna. "Morda se sliši čudno, a za nas je vzdrževanje starejših voznih sredstev prednost, ne pa slabost oziroma pomanjkljivost. Če bi bil zelo egoističen in bi na to gledal zgolj z vidika SŽ - VIT, bi si želel, da se SŽ niti ne posodabljajo in čim dlje vozijo s temi vozili," je malce v šali dejal Žičkar. Stroški vzdrževanja starejših vozil so sicer višji.
"Tako v potniškem kot tudi tovornem prometu se pripravlja investicijski program in prepričan sem, da prihaja čas, ko se bodo tudi SŽ v tem segmentu začele posodabljati," je povedal sogovornik.
Načrt za nakup 20 do 25 novih vozil
Z družbo SŽ - Potniški promet že tretje leto vodijo projekt posodobitve dizelskih motornih garnitur. Devet ali deset vozil, ki so stara 30 do 35 let, so že popolnoma obnovili.
"Notranja oprema je popolnoma nova, imajo tudi klime. Taka, kot je bila, je le še njihova zunanjost," je pojasnil Žičkar. Do konca leta 2015 naj bi jih skupaj posodobili 18. "SŽ - Potniški promet pripravlja tudi investicijski načrt za nakup 20 do 25 novih vozil, električnih in dizelskih, ki bi pokrile celotne potrebe tudi po integriranem potniškem prometu, ki ga ministrstvo za infrastrukturo in prostor snuje v sodelovanju s SŽ in avtobusnimi prevozniki," je povedal.
Nakup načrtujejo v prihodnjih dveh letih in če se bo to uresničilo, bodo tudi v potniškem prometu potrebe za naslednjih 15 do 20 let zadovoljene. "Je pa seveda vse odvisno od razpoložljivih sredstev in posluha lastnika SŽ, torej države, za garancije pri financiranju ... Če bo infrastrukturno ministrstvo poleg investicij, ki jih vodi v okviru posodabljanja železniške infrastrukture, našlo sredstva tudi za ta del, lahko do nakupa pride zelo hitro. Je pa seveda še precej če-jev," je dodal.
Z vzdrževanjem podaljšajo življenjsko dobo vlaka za 20 let
Čeprav je vozni park SŽ precej star in je že presegel predvideno življenjsko dobo, mu lahko SŽ - VIT podaljšuje življenjsko dobo, pri dizelskih lokomotivah v tovornem prometu na primer še vsaj 20 let. Žičkar sicer poudarja, da hitre poti do popolne posodobitve voznega parka ni, bi pa bilo treba po njegovem mnenju stremeti k stalnim posodobitvam oz. čim bolj enakomernemu osveževanju voznega parka.
"V preteklosti smo lahko opazili, da so bila določena leta investicijsko zelo intenzivna, potem pa se deset let ni zgodilo nič, kar je z vidika lastnika in samega vzdrževanja vozil relativno neugodna situacija," je opozoril.
Siemensove lokomotive so zanesljive
Ali so vlaki nemškega proizvajalci Siemens za SŽ v potniškem prometu najboljša opcija, je po mnenju sogovornika težko oceniti. "S temi vlaki smo imeli v prvih letih po nakupu kar nekaj težav, vendar jih je Siemens v okviru garancije odpravil. Bilo je nekaj več izpada iz prometa, kot bi bilo potrebno, a so se začetne težave nato uredile. Večjih težav nimamo," je dejal. Siemensove lokomotive v tovornem prometu so po drugi strani ene najbolj zanesljivih.
Poleg lokacij na Ptuju in v Dobovi imajo delavnice še v Ljubljani, Mariboru in Divači. Koliko vlakovnih kompozicij servisirajo oziroma posodobijo na leto, je težko natančno oceniti, saj vlaki na manjša in čisto rutinska popravila oziroma servise včasih pridejo tudi nekajkrat na mesec. Še vedno se pogosto najdejo nepridipravi, ki vlake porišejo z grafiti, proti katerim ni idealne rešitve. Obstaja denimo poseben premaz, a je treba grafite v tem primeru z vlakov sprati v dveh dneh, kar je pogosto težko.
Povprečna starost zaposlenega 50 let
SŽ - VIT trenutno zaposlujejo 2.125 ljudi. "Smo med večjimi podjetji po številu zaposlenih v Sloveniji," je dejal Žičkar. V zadnjih šestih oziroma sedmih letih sicer nenehno znižujejo število zaposlenih in z izjemo zelo nujnih deficitarnih poklicev ne zaposlujejo. "Zato imamo relativno neugodno starostno strukturo - povprečna starost zaposlenih je skoraj 50 let, kar je za dejavnost, ki jo opravljamo, relativno veliko," je pojasnil.
Z zaposlenimi v okviru upokojevanj iščejo možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih. "Prihaja namreč čas, ko bomo morali pomladiti naše vrste, ker se nam sicer lahko zgodi, da ne bomo imeli primernega prenosa znanja. Gre za precej specifične strokovne zadeve, ki jih tudi s šolsko usposobljenimi novimi zaposlenimi ne moreš kar takoj obvladovati. Ta prenos znanja moramo zagotoviti," je sklenil sogovornik.
Gomulke na tirih še vsaj pet let
Potnike zagotovo zanima tudi, koliko časa bodo po slovenskih tirih še vozile znamenite 'gomulke', poljske lokomotive, imenovane po nekdanjem poljskem komunističnem voditelju Wladyslawu Gomulki. Trenutno so v voznem parku aktivne le še štiri, zato morajo imeti potniki kar nekaj sreče, da naletijo ravno nanje, pravi Žičkar.
"Ne bi si upal trditi, da gomulk v kratkem ne bo več. Še vedno drži, da so gomulke pozimi ob neugodnih vremenskih razmerah najbolj zanesljive, sicer pa so zelo uporabne tudi za različne posebne prevoze, kot so na primer navijaške skupine, kjer je možnost poškodovanja voznih sredstev precej velika," je pojasnil. Vsaj v prihodnjih petih letih bo gomulke na naših tirih še možno videti, saj so ravno prestale revizijo in lahko brez večjih posegov vozijo še vsaj pet let.
Potreba po sistemskem financiranju
In kaj Žičkar pričakuje od novega resornega ministra? "SŽ - VIT z resornim ministrstvom sicer nima neposrednih pogodbenih relacij, saj ni direkten proračunski porabnik, lahko pa izpostavim ukrepe, ki bi jih morali nujno realizirati v čim krajšem času. Pri tem gre predvsem za sistemsko financiranje vzdrževanja in izgradnje javne železniške infrastrukture, ki je v lasti države, večletne pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe v potniškem prometu, pa tudi za končno odločitev glede novih investicij," je dejal.
Pri tem je izpostavil drugi tir železniške proge Divača-Koper in nekatere druge projekte, npr. povezavo z ljubljanskim letališčem, drugi tir proti Jesenicam, povečanje osnega pritiska na progi Zidani most-Maribor ... "Sicer nas lahko železniški tokovi zaobidejo," je sklenil sogovornik.
