Na najbolj poškodovanem odseku med Borovnico in Pivko električni vlaki ne bodo vozili vsaj še pol leta.
Žled je poleg gozdov najhuje prizadel železnice. Proga med Ljubljano in Koprom, najpomembnejši odsek železniškega omrežja, je bila zaprta ves teden, kar se ni zgodilo od druge svetovne vojne. Šestega februarja je do Borovnice pripeljala prva električna lokomotiva, do Sežane pa poteka le tovorni promet, in sicer z dizel-električnimi lokomotivami. Z eno smo se popeljali desetletja v preteklost.
Na najbolj poškodovanem odseku med Borovnico in Pivko električne lokomotive po oceni inštruktorja strojevodij Darka Zonjiča ne bodo vozile vsaj še pol leta. Vozna mreža za napajanje električnih vlakov je močno poškodovana ali uničena nad obema tiroma. Zamenjati bo treba okoli 170 kilometrov kontaktnih vodnikov in večino ostalih pritrdilnih elementov na stebrih ter okoli 1.300 stebrov s temelji.
Zbiranje podpisov zaradi hrupa
Dizel-električne lokomotive, ki redno vozijo na še neelektrificiranih in občasno tudi elektrificiranih progah, so resda počasnejše od električnih; od Borovnice do Sežane potrebujejo dve uri in pol, električne uro in pol, in dražje. Slovenske železnice bodo zaradi prometa z njimi imele za 1,5 do dva milijona evrov več stroškov na mesec.
A vendarle so »dizelce« rešile Slovenske železnice, njihovo najpomembnejšo stranko Luko Koper - ta tovornemu prometu Slovenskih železnic prinaša dobro polovico prihodkov -, in tudi vse nas, ki se ne zavedamo, koliko stvari, ki se nam zdijo samoumevne, a se brez njih kaj hitro ne bi znašli, k nam pripotuje po preobremenjeni in dotrajani železni cesti iz koprske Luke.