Boris Vugrinec
Matija Stepišnik, novinar
Večerova
objava, da se je slovensko-italijanska medvladna skupina s predstavniki
evropske komisije dogovorila o ustanovitvi skupne družbe, ki bo začela
priprave na gradnjo hitre železnice od Divače do Trsta, je v strokovnih
krogih naletela na buren odziv. Poznavalci neuradno ocenjujejo, da bi
lahko pomenila usodno poškodovanje največje geopolitične prednosti
Slovenije, predvsem pa lahko pomeni izjemno velik problem za Luko Koper.
Uradno gre sicer za oživitev projekta, ki ga je Bruselj objavil in
spodbudil že pred leti, obenem pa so za Večer na infrastrukturnem
ministrstvu dejali, da je to povezavo Slovenija načrtovala že več let.
A
dejstva so tudi naslednja: Italija si je dolgo prizadevala za
zmanjšanje pomena koprskega pristanišča in posledično krepitev tržaškega
in dogovor o progi Divača-Trst seveda lahko pomeni ravno to. Zakaj?
Slovenija bo sedaj, kot kaže, namesto svojega pristanišča s ključnimi
železniškimi omrežji prej pomagala povezala Trst. Italija je, ko gre za
severnoitalijanska pristanišča, vedno želela ovirati oziroma zavlačevati
gradnjo drugega tira Divača-Koper, obenem pa je želela intenzivirati
izkoriščenost železnice Pontebanno, ki povezuje Italijo in Avstrijo. S
tem se bo bistveno okrepila vloga in položaj tržaškega pristanišča,
sploh če upoštevamo zadnje vesti, da je obenem drug tir Divača-Koper še
očitno zelo daleč in v oblakih. Tržaško pristanišče bi tako imelo veliko
prednost z neposredno povezavo na tako imenovani peti koridor, ki
povezuje evropski jug in vzhod.
Eden od poznavalcev nam je dejal
celo, da je slovenski pristanek na podobno slaba odločitev, kot je bila
odločitev zadnje komunistične vlade, ki se je odločila za gradnjo
avtoceste od Postojne proti Trstu in ne proti Kopru. Tudi s tem se je
tržaška luka pomembno okrepila, obenem ji je omogočila konkurenčno
prednost za to, da Koper prehiti. Tega v pristaniški dejavnosti vse bolj
ogroža tudi Reka. In tudi Hrvaška že ima pripravljene načrte za
dograditev železniške povezave Reke na peti koridor. Ali pri nas sploh
vedo, kaj počno?