Novi tir med Koprom in Divačo bi lahko ob idealnem razpletu predali uporabniku v letu 2019, pravi generalni direktor DRI Rajko Siročič
Največja intenziteta gradnje se bo po njegovih besedah začela v letu 2013 in naj bi trajala do leta 2016. "Tako kažejo podatki," je v pogovoru za Delovo prilogo Posel&denar dejal Siročič.
Gradnja novega tira Koper - Divača zajema od 40 do 55 odstotkov časa, preostalo pa sta priprava in kolodacija projekta, ko se nekatere stvari še dopolnjujejo. "Kar pa seveda ne pomeni, da prometa ne bo prej," poudarja prvi moč Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki prevzema gradnjo drugega tira.
Trenutno se v zvezi z drugim tirom spreminja državni lokacijski načrt. Dokončni državni lokacijski načrt naj bi bil po Siročičevih besedah potrjen prihodnje leto, sledi pridobivanje okoljevarstvenih soglasij in gradbenih dovoljenj.
Siročič poleg problematičnosti kraškega terena izpostavlja tudi vprašanje deponij. Gre namreč za nekaj sto prostorninskih metrov materiala, ki postane odveč in problem za odlaganje v prostor. Ne gre za zasipanje vrtač, temveč za objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, saj gre za gradbeni odpadek, ki ima lahko vpliv na okolje, tako da so potrebna tudi vsa ostala soglasja.
Za začetek gradnje je potrebno dobiti dovoljenje, da lahko začnejo prestavljati telekomunikacijske vode, daljnovode in podobno, pojasnjuje Siročič. Čez leto ali dve sledi gradnja predorov, ki bodo dajali presežek materiala.
"Trasa nove proge je izjemno zahtevna - proga bo dolga 27 kilometrov, od tega bo tri četrtine pod zemljo. Imamo 20,9 kilometra predorov, 1,6 kilometra je viadukta, nekaj je mostov, le preostanek je po terenu," poudarja Siročič.
DRI sicer koprske proge doslej še ni prevzel v popolnosti. To je po Siročičevih besedah treba še opraviti in z agentsko pogodbo dobiti pooblastilo.
Poleg koprske proge, ki je najbolj izpostavljen projekt pri modernizaciji železniške infrastrukture, je sicer še veliko manjših projektov. Tako bo med drugim treba urediti tudi ustrezno prepustnost proti Šentilju in Madžarski ter povezavo in kompleksno logistično točko na Brniku. Korenite spremembe bo zahteval tudi prehod skozi ljubljansko vozlišče.
