ponedeljek, 21. marec 2011

Slovenske in hrvaške železnice za revitalizacijo proge Imeno-Kumrovec-Savski Marof


Sedemnajstega marca sta se v Kraljevcu ob Sotli sestala generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič in predsednik uprave Hrvaških železnic Zlatko Rogožar s sodelavci. Tema sestanka je bila ponovna uvedba železniškega prometa med obema državama na progi Imeno-Kumrovec-Savski Marof. Sestanka so se udeležili tudi župani obmejnih občin z obeh strani meje ter podpredsednik hrvaškega sabora Ivan Jarnjak.

Promet na omenjeni progi je bil ukinjen leta 1998 zaradi slabega stanja proge na hrvaški strani, zaradi nejasnega poteka mejne črte pa se je obnova proge prekinila leta 2006.

Udeleženci sestanka so izrazili velik interes za ponovno uvedbo železniškega prometa med Imenim in Savskim Marofom, ki se na slovenski strani nadaljuje proti Podčetrtku in Celju, na hrvaški strani pa proti Zagrebu. V potniškem prometu proga pomeni velik potencial zlasti na področju turizma, saj bi Zagreb približala turistično razvitemu Podčetrtku, kjer je železniška postaja neposredno ob Termah Olimia. Hkrati pa bi ponovna uvedba železniškega potniškega prometa olajšala potovanje prebivalcev iz obmejnih občin v Zagreb. V tovornem prometu je po ocenah potencial proge za prevoz med 30.000 in 50.000 tonami tovora na leto.

Stanje slovenskega dela proge (Imeno-Kumrovec) je dobro in bi jo lahko zelo hitro usposobili za ponovno vzpostavitev prometa. Na hrvaškem delu (Kumrovec-Savski Marof) je stanje proge precej slabše. Po informacijah Hrvaških železnic pa so projekti in sredstva za obnovo že zagotovljeni.

Udeleženci sestanka so sklenili, da s skupnim interesom za ponovno vzpostavitev prometa seznanijo predsednika vlad in prometna ministra obeh držav. Hkrati so izrazili prepričanje, da bosta obe državi v duhu dobrih medsebojnih odnosov storili vse za dogovor, ki bo omogočil obnovo proge med Savskim Marofom in Kumrovcem ter vzpostavitev železniškega mejnega prehoda v Kumrovcu, kjer je predvidena izmenjava prometa med obema železnicama. Po pridobitvi vseh dovoljenj bi bila vzpostavitev železniškega prometa možna najpozneje v enem letu.