Pri Berliner Verkehrsbetriebe (BVG) se morajo ponavadi otepati očitkov zaradi zastarelih vlakov mestne železnice ali zamud, zdaj pa se je nanje z vsemi topovi spravila še mogočna finančna ustanova JP Morgan Chase. Gre za značilno zgodbo iz prvega obdobja zadnje finančne krize, ki je udarila po glavi številne nepremišljene investitorje in eden od njih je tudi berlinski BVG. Ko je še veljalo, da so tokrat finančni časi drugačni, so Berlinčani financiranje svoje tramvajske in železniške mreže zavarovali s finančnim derivatom, na obroke kupljenim pri JP Morganu. Kmalu po izbruhu krize se je izkazalo, da takšno zavarovanje ni vredno počenega groša, denar, ki so ga izgubili, pa ni malo za podjetje, ki vodi javni mestni promet, pa naj gre za nemško prestolnico ali pa prav zato. Berlin je še najbolj bogat s človeškim kapitalom, drugega mu primanjkuje, zato iz sklada za razvoj nemških dežel dobiva levji delež pomoči za manj razvite predele Nemčije.
Ko so pri BVG ugotovili, kakšno kapitalno napako so naredili, so prenehali plačevati »zavarovanje«. Številne podobne žrtve so po letu 2008 tožile nekdanjo hišno banko razvpitega Bernieja Madoffa, nazadnje so se pri JP Morganu z ameriškim pravosodnim ministrstvom pogodili za gigantsko kazen za svoje zavajajoče posle v višini trinajstih milijard dolarjev. Od berlinskega javnega prometa pa vseeno zahtevajo, naj do konca odplača tisto, kar so podpisali. Pri BVG odgovarjajo, da so bankirji vedeli ali bi morali vedeti, da so bili samo »naivni v svetu zapletenih posojilnih derivatov«, kot so zapisali v sodnih dokumentih. Zapleteni finančni instrumenti, ki so jih morda res razumeli le bankirji, ki so jih prodajali, so bili ena od značilnosti zadnje velike finančne krize, druga pa je bila velika želja mnogih, da hitro povečajo svoje premoženje. Naj ne delam jaz za denar, ampak denar zame, je bilo geslo tistih, ki so želeli hitro obogateti, a žal številni niso bili dovolj pametni, da bi videli tudi vse zanke.
Razsodba v Londonu, kjer se tožita JP Morgan in berlinska BGV, bo pomembna tudi za današnje čase, saj je v finančnem svetu še vedno veliko zelo težko razumljivega, razlike v bogastvu, ki so mnoge spodbudila k nevarnim špekulacijam, pa še naraščajo. Pravkar smo izvedeli, da 85 najbogatejših Zemljanov premore enako bogastvo kot najrevnejša polovica sveta. Eden od teh 85.tih srečnežev pa zdaj napoveduje konec revščine po vsem svetu. Ustanovitelj Microsofta Bill Gates verjame, da so za črnogledo podobo o svetu revščine v veliki meri krivi mediji. »Vera, da nam gre vedno slabše in da je veliko revščino ter bolezni nemogoče odpraviti, ni le napačna, je škodljiva,« je zapisal v poročilu za svojo ustanovo, s pomočjo katere za dobrodelne namene podarja milijarde. »Za otroke, ki niso umrli za malarijo, nihče ne organizira tiskovnih konferenc.«
Po Gatesovem prepričanju mediji pogosto pozabljajo na pozitivne trende, na primer za boljši položaj številnih otrok v Aziji, kjer gre manjše število rojstev pogosto z roko v roki z več denarja za izobraževanje in zdravstvo. Poleg tega se je po letu 1960 število zelo revnih prebivalcev sveta prepolovilo, Turki, Čilenci ali Malezijci imajo danes podobno blaginjo kot najbolj razvite države tistega časa. »In do leta 1935 ne bo nobena država več revna,« napoveduje Bill Gates, po njegovem prepričanju tudi zaradi mednarodne pomoči, pa tudi njegove, saj skupaj s soprogo vodi več kot tri milijarde dolarjev vredno ustanovo za izboljšanje položaja v svetu.
Gates je svoje bogastvo seveda ustvaril z briljantnimi inovacijami in ne z izkoriščanjem zapletenih finančnih vzvodov.
