Še po dveh letih ni jasno, kdo je kriv za trk dveh vlakov na Jesenicah.
JESENICE – Na današnji dan pred dvema letoma je na jeseniški železniški postaji strahovito počilo. Potniški vlak, ki je, poln potnikov, odpeljal s perona številka 4, se je po speljevanju s postajnega dela zaletel s tovornim vlakom, ki je prihajal po isti progi. Potniški vlak bi moral počakati, da bi se tovorna kompozicija s premikom kretnice odpeljala na drug tir. Na srečo hitrosti obeh vlakovnih kompozicij nista bili veliki, kljub vsemu pa je moralo, po poznejših navedbah reševalcev, zdravniško pomoč zaradi poškodb poiskati 34 ljudi, med njimi je bilo devet poškodovanih huje. Štiri osebe so imele poškodbe obraznih kosti, vse so z Jesenic nemudoma prepeljali na kliniko za poškodbe obraznih kosti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Dva poškodovanca, ki sta bila sprejeta v UKC, sta poleg poškodbe obraznih kosti utrpela še zlom vratnih vretenc in ledvenega ter več manjših poškodb na glavi. Dve lokomotivi sta bili potolčeni, dodobra so bili uničeni potniški vlak in več tirnih naprav, za več ur je bil ustavljen promet proti Ljubljani, dva dneva vlaki niso vozili proti Novi Gorici.
Strojevodja pred seboj videl zeleno luč
Začela se je preiskava, a so pooblaščene osebe trčile na niz težav, predvsem zaradi tehnike, ki je delovala nepravilno ali sploh ni. Slab mesec dni po nesreči je bila na postaji rekonstrukcija dogodka, po tistem pa se je neuradno razvedelo, da so preiskovalci v slepi ulici. Tiskalna naprava na jeseniški železniški postaji, ki na papir beleži vsako uporabo signalnovarnostne naprave, v času nesreče ni delovala pravilno. To je naprava, s katero se premikajo kretnice, signali, blokirajo vozne poti in podobno. Strojevodji potniškega vlaka, ki je domnevno storil napako, tako preiskovalci s papirnim izpisom niso mogli dokazovati, da je bila v času nesreče na njegovi poti rdeča luč. Vztrajal je, da je s postaje odpeljal, ker mu je to dovolil signalni znak zelene barve. Vlakovni odpravnik, med nesrečo je bil v postavljalnici železniške postaje in je postavljal vozno pot za tovorni vlak, je trdil, da je vozno pot postavil za tovorni, in ne za potniški vlak. Med nesrečo se je pri trku poškodovala črna skrinjica oziroma naprava potniškega vlaka, ki je nameščena v strojevodski kabini in beleži vse dogajanje z vlakom med vožnjo, torej tudi morebitno sprožitev naprave za avtomatsko zaviranje vlaka v primeru, ko vlak prevozi signal z rdečo lučjo. Informacije blizu krogom železniških delavcev na jeseniški postaji so tiho navajale, da je bila naprava menda poškodovana celo naknadno.
Par mesecev po nesreči ni bilo jasno, ali se je pravočasno aktivirala zasilna zavora potniškega vlaka, ko je vozil mimo signala z rdečo lučjo. Dodatna težava te varovalne zavore je, da naprava za samodejno sprožitev zasilne zavore na potniškem vlaku ni nameščena pod strojevodsko kabino, temveč v sredini vlaka, zato se aktivira šele, ko sprednji del vlaka že krepko prevozi rdeči signal. Posnetki pogovorov med strojevodjo in vlakovnim odpravnikom, tako je bilo neuradno slišati kmalu po začetku preiskave, so zelo slabi, pravzaprav neuporabni, kar je dodatna težava pri dokazovanju odgovornosti strojevodje potniškega vlaka. Naprave, ki beležijo celotno dogajanje na železniški postaji, med nesrečo niso delovale pravilno. Kljub zgoraj naštetemu je komisija Slovenskih železnic po koncu preiskave trčenja potniškega in tovornega vlaka uradno sporočila, da je nesrečo povzročil strojevodja potniškega vlaka. Trdijo, da je s postaje speljal brez dovoljenja oziroma prezgodaj in kljub rdeči luči na signalu. Strojevodja potniškega vlaka je trdil, da je pred seboj videl izključno in samo zeleno luč.
Začela se je preiskava, a so pooblaščene osebe trčile na niz težav, predvsem zaradi tehnike, ki je delovala nepravilno ali sploh ni. Slab mesec dni po nesreči je bila na postaji rekonstrukcija dogodka, po tistem pa se je neuradno razvedelo, da so preiskovalci v slepi ulici. Tiskalna naprava na jeseniški železniški postaji, ki na papir beleži vsako uporabo signalnovarnostne naprave, v času nesreče ni delovala pravilno. To je naprava, s katero se premikajo kretnice, signali, blokirajo vozne poti in podobno. Strojevodji potniškega vlaka, ki je domnevno storil napako, tako preiskovalci s papirnim izpisom niso mogli dokazovati, da je bila v času nesreče na njegovi poti rdeča luč. Vztrajal je, da je s postaje odpeljal, ker mu je to dovolil signalni znak zelene barve. Vlakovni odpravnik, med nesrečo je bil v postavljalnici železniške postaje in je postavljal vozno pot za tovorni vlak, je trdil, da je vozno pot postavil za tovorni, in ne za potniški vlak. Med nesrečo se je pri trku poškodovala črna skrinjica oziroma naprava potniškega vlaka, ki je nameščena v strojevodski kabini in beleži vse dogajanje z vlakom med vožnjo, torej tudi morebitno sprožitev naprave za avtomatsko zaviranje vlaka v primeru, ko vlak prevozi signal z rdečo lučjo. Informacije blizu krogom železniških delavcev na jeseniški postaji so tiho navajale, da je bila naprava menda poškodovana celo naknadno.
Par mesecev po nesreči ni bilo jasno, ali se je pravočasno aktivirala zasilna zavora potniškega vlaka, ko je vozil mimo signala z rdečo lučjo. Dodatna težava te varovalne zavore je, da naprava za samodejno sprožitev zasilne zavore na potniškem vlaku ni nameščena pod strojevodsko kabino, temveč v sredini vlaka, zato se aktivira šele, ko sprednji del vlaka že krepko prevozi rdeči signal. Posnetki pogovorov med strojevodjo in vlakovnim odpravnikom, tako je bilo neuradno slišati kmalu po začetku preiskave, so zelo slabi, pravzaprav neuporabni, kar je dodatna težava pri dokazovanju odgovornosti strojevodje potniškega vlaka. Naprave, ki beležijo celotno dogajanje na železniški postaji, med nesrečo niso delovale pravilno. Kljub zgoraj naštetemu je komisija Slovenskih železnic po koncu preiskave trčenja potniškega in tovornega vlaka uradno sporočila, da je nesrečo povzročil strojevodja potniškega vlaka. Trdijo, da je s postaje speljal brez dovoljenja oziroma prezgodaj in kljub rdeči luči na signalu. Strojevodja potniškega vlaka je trdil, da je pred seboj videl izključno in samo zeleno luč.
V teku kazenska preiskava
S policijske uprave Kranj nam je Bojan Kos sporočil, da so kriminalisti sektorja kriminalistične policije že februarja lani kazensko ovadili 40-letnega strojevodjo: »Utemeljeno je osumljen, da je storil kaznivo dejanje ogrožanje posebnih vrst javnega prometa po kazenskem zakoniku. Ugotovljena je bila kršitev predpisov o varnosti železniškega prometa.« Kazenska ovadba je bila poslana okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju. Irena Kuzma, vodja tožilstva, je povedala, da je bila 30. aprila 2012 na okrožno sodišče v Kranju zoper eno osebo vložena obtožba zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 1. in 2. odstavku 325 člena KZ-1, in nato pojasnila: »Na podlagi sklepa sodišča v Kranju z dne 23. junija 2012, s katerim je bilo tožilstvu naloženo, da zahteva uvedbo preiskave, smo zahtevali uvedbo preiskave.«
Ali ni dovolj že uradna preiskava Slovenskih železnic in pristojnega ministrstva za promet, ki je bila opravljena in končana še v letu 2011, zraven so delo opravili še kriminalisti? Delo preiskovalcev takoj po nesreči je zagotovo tehnično izpiljeno in bolj vpeto v dogodek kot v novi preiskavi, ki se tiho vleče ali pa se morda sploh še ni začela po dveh letih. Da poteka nova preiskava, je potrdil odvetnik Franci Matoz iz Kopra, ki zastopa strojevodjo potniškega vlaka: »V zvezi s vprašanji, ki ste jih naslovili na našo odvetniško družbo, vam sporočamo, da je v teku kazenska preiskava. Več vam v navedeni zadevi ne moremo in ne smemo pojasnjevati.«
S policijske uprave Kranj nam je Bojan Kos sporočil, da so kriminalisti sektorja kriminalistične policije že februarja lani kazensko ovadili 40-letnega strojevodjo: »Utemeljeno je osumljen, da je storil kaznivo dejanje ogrožanje posebnih vrst javnega prometa po kazenskem zakoniku. Ugotovljena je bila kršitev predpisov o varnosti železniškega prometa.« Kazenska ovadba je bila poslana okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju. Irena Kuzma, vodja tožilstva, je povedala, da je bila 30. aprila 2012 na okrožno sodišče v Kranju zoper eno osebo vložena obtožba zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 1. in 2. odstavku 325 člena KZ-1, in nato pojasnila: »Na podlagi sklepa sodišča v Kranju z dne 23. junija 2012, s katerim je bilo tožilstvu naloženo, da zahteva uvedbo preiskave, smo zahtevali uvedbo preiskave.«
Ali ni dovolj že uradna preiskava Slovenskih železnic in pristojnega ministrstva za promet, ki je bila opravljena in končana še v letu 2011, zraven so delo opravili še kriminalisti? Delo preiskovalcev takoj po nesreči je zagotovo tehnično izpiljeno in bolj vpeto v dogodek kot v novi preiskavi, ki se tiho vleče ali pa se morda sploh še ni začela po dveh letih. Da poteka nova preiskava, je potrdil odvetnik Franci Matoz iz Kopra, ki zastopa strojevodjo potniškega vlaka: »V zvezi s vprašanji, ki ste jih naslovili na našo odvetniško družbo, vam sporočamo, da je v teku kazenska preiskava. Več vam v navedeni zadevi ne moremo in ne smemo pojasnjevati.«
