Za svetovanje, kako sanirati Slovenske železnice, bo vlada podjetju A.T. Kearney iz Ljubljane plačala 1,2 milijona evrov. Na javni razpis se je prijavilo osem ponudnikov.
Vlada se je odločila sanirati stanje na železnicah tudi s pomočjo zunanjega svetovalca, ki je v zadnjih desetih letih izvedel vsaj dva uspešno končana projekta sanacije železniškega sistema. Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov, merilo za izbor pa je bila izključno cena storitve.
S ponudniki so se pogajali
Ponudbe so oddale družbe McKinsey&Company z Dunaja, Railstics iz Wiesbadna, The Boston Consulting Group iz Münchna, Transcare iz Wiesbadna, Roland Berger Strategy Consultations z Dunaja, A.T. Kearney iz Ljubljane in Deloitte Revizija iz Ljubljane ter družba KPMG Poslovno svetovanje iz Ljubljane.
Sledila so pogajanja in na koncu so na ministrstvo prispele tri končne popolne ponudbe. "Najugodnejšo je oddal A.T. Kearney, ponudbi družb Deloitte Revizija in McKinsey&Company sta bili dražji, druge pa smo iz različnih razlogov kot nepopolne izločili iz nadaljnjega postopka," je pojasnila Urška Skok Klima z ministrstva za promet.
Pričakujejo celovit načrt prestrukturiranja
Izbrana družba bo zdaj morala izvesti hiter preobrat v poslovanju SŽ-ja, oblikovati celostno rešitev za presežno delovno silo, presoditi strateške možnosti železnic, preoblikovati trenutno integrirani železniški sistem in oblikovati celovit načrt za prestrukturiranje skladno z načrti lastnika.
Redni mesečni obisk na železnicah, ki so lani pridelale veliko izgubo, je danes spet opravil premier Borut Pahor v spremstvu prometnega ministra Patricka Vlačiča. Dozdajšnje reševanje SŽ-ja, ki ima 350-milijonski dolg, sta označila kot pozitivno, dologoročno pa menita, da je modernizacija železnic nemogoča, če ne bodo pridobili strateškega partnerja.
Pahor: Smo na polovici dela
Kot je še povedal Pahor, je država s sklenitvijo pogodb o izvajanju obvezne gospodarske javne službe poravnala svoj del obveznosti do SŽ-ja. Obenem pa to, kot je dejal, še ne pomeni, da je vreča, v katero se steka davkoplačevalski denar, že zašita. "Ko bo uspešno zašita, lahko povemo, kako bomo iz nje naredili vrečo dobička," je dejal in dodal, da meni, da so nekje na polovici dela.
Premier je poudaril, da alternative rešitvi družbe ni, saj država brez železnic ne more biti. Podobno meni minister za promet Patrick Vlačič, ki je med drugim povedal, da stečaj, čeprav grozi, ne pride v poštev.
Ena glavnih tem sestanka v aprilu pa bo po Pahorjevih besedah organiziranost Slovenskih železnic, pa tudi sanacija dolga.
Vlačič je povedal še, da je znesek za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb za letos manjši od lanske realizacije in skupaj znaša okoli 150 milijonov evrov.
Za vodenje prometa bodo železnice po besedah generalnega direktorja družbe Gorana Brankoviča prejele 35,5 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo en milijon, za redno vzdrževanje 64,9 milijona in za potniški promet 48,9 milijona evrov. Pričakovati je, da bo družba za vzdrževanje železniških postaj prejela še 5,5 milijona evrov.
