Nadzorni svet Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), ki je v večinski lasti SŽ, bo tako danes odločal o usodi direktorja Leona Kostiova. Tega bi lahko po naših informacijah »odnesle« ugotovitve izrednih revizij nekaterih poslov, ki jih je pred kratkim obravnaval tudi nadzorni svet SŽ, in domnevno slabše poslovanje družbe v prejšnjem letu. Prihodki podjetja naj bi namreč s skoraj 56 milijonov evrov v letu 2011 upadli na okrog 45 milijonov evrov, manjši od načrtov pa naj bi bil tudi dobiček. Za ključnega podpornika Kostiova na SŽ sicer velja vodja sindikata strojevodij, podpredsednik nadzornega sveta SŽ in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs.
Kdo bo v primeru zamenjave nasledil Kostiova, za zdaj ni znano. Med kandidati se je v zadnjih dneh omenjal nekdanji član uprave Darsa Boštjan Rigler, sicer član SDS, ki trenutno vodi direktorat za infrastrukturo na ministrstvu Zvona Černača. Rigler, ki je predsedoval nadzornemu svetu Intereurope v času, ko je družba finančno nasedla pri gradnji logističnega terminala Čehov v Rusiji, bi bil tako po morebitnem prihodu na SŽ varen tudi pred zamenjavami na ministrstvu po sestopu vlade Janeza Janše.
Spremembe v SŽ-ŽGP časovno sovpadajo tudi z začetkom preiskave nekaterih poslov v skupini SŽ. Po naših informacijah so sedež družbe v začetku prejšnjega tedna obiskali kriminalisti, SŽ pa so izsledke nekaterih revizij že predale Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU). »Policija o morebitnih predkazenskih postopkih in vodenju le-teh ne more posredovati nobenih podatkov in informacij,« so bili s pojasnili včeraj skopi na NPU.
Veliki met Alberta Pavliča
Po tem, ko se je na SŽ iz državnega zbora vrnil zdaj že nekdanji poslanec SDS Branko Marinič, je veliki met uspel še enemu članu te stranke, dolgoletnemu delavskemu direktorju Albertu Pavliču. Nadzorni svet SŽ, ki ga vodi Boris Zupančič, prav tako član SDS, ga je namreč pred dnevi imenoval za polnopravnega člana štiričlanskega poslovodstva, ki mu bodo tako pripadle tudi vse ugodnosti, bonitete in morebitne nagrade, rezervirane za vodilne menedžerje. Pri tem velja opozoriti, da gre za imenovanje v nasprotju z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta namreč določa, da lahko delavski direktor sedi le v upravi družbe, ki ima več kot 500 zaposlenih, pri čemer krovna družba SŽ po nedavni reorganizaciji in ustanovitvi več odvisnih podjetij tega pogoja ne izpolnjuje več.Zakaj je torej Pavlič kljub temu prišel v poslovodstvo SŽ? Kot je včeraj pojasnil generalni direktor SŽ Dušan Mes, »je šlo za prostovoljno odločitev poslovodstva o sklenitvi dogovora s svetom delavcev«. »Poleg tega bo krovna družba SŽ po novi reorganizaciji, ki bo sledila v kratkem, nase prevzela del skupnih služb iz ostalih podjetij, s čimer bo število zaposlenih spet preseglo 500,« je dejal Mes. Člani poslovodstva SŽ morajo sicer poleg petih let delovnih izkušenj in znanja najmanj enega svetovnega tujega jezika imeti tudi univerzitetno izobrazbo, ki je Pavlič kot prometno-transportni odpravnik nima, a ti pogoji po spremembah akta o ustanovitvi ne veljajo več za delavskega direktorja.
