Poletni meseci so zelo primerni za
izlete s kolesom. Za oddaljenejše destinacije lahko kolesa naložimo na
vlak, vendar le ob nezasedenosti in dovoljenju sprevodnika
Družba, vročina, morje, kolo. To je vse, kar se mi poraja v mislih v
poletnih mesecih, ko se najde nekaj časa za oddih. Kot navdušen kolesar
sem se letos odločil uresničiti svoj cilj - prevoziti Parenzano oziroma
Porečanko. Nekdanja ozkotirna železnica, ki je od leta 1902 do leta 1935
povezovala Trst in Poreč, je sedaj spremenjena v gorsko kolesarsko
traso, ki vodi mimo slovenske Obale. Zaradi časovne omejenosti, na voljo
sem imel le dva dneva, sem se odločil prepeljati svoje kolo do Kopra z
vlakom. Kako da ne, ko pa Slovenske železnice na svoji spletni strani
vabljivo oglašujejo možnost prevoza kolesa: "Kaj je lepšega, kot da se
na lep sončen dan odpravite na izlet v naravo s kolesom - na drugi konec
Slovenije? Kako do tja? Z vlakom - potem pa hop na kolo za zdravo
telo."
Kako s kolesom na vlak
Na mariborsko železniško postajo
sem se po vozovnico in rezervacijo za kolo odpravil dan pred odhodom. Da
ob navalu turistov na kolesih ne bi ostal pred zaprtimi vrati vagona.
Pri blagajni sem pri zelo prijazni prodajalki najprej odštel slabih
deset evrov za relacijo Maribor-Ljubljana, vozovnica za Koper me je
čakala pri prijateljih v Ljubljani. Vlak razdaljo do prestolnice premaga
po polžje, v slabih treh urah. No, vsaj izlet si lahko Mariborčani
privoščimo, kar pa ne bi mogel trditi za Prekmurce, če se želijo denimo
iz Murske Sobote odpeljati na blejsko kremšnito in kolesariti ob jezeru.
Krajša različica potovanja traja pet ur in 50 minut, daljša sedem ur in
pol, ob tem pa na voznem redu ni mogoče zaslediti znaka za prevoz
kolesa.
Vrnimo se na mariborsko železniško postajo. K desetim evrom je treba
prišteti tudi 3,20 evra dodatka za prevoz kolesa. Seveda sem hotel
doplačati kar pri okencu, a dobil odklonilen odgovor.
