Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je včeraj ogledala potek največjih železniških infrastrukturnih projektov v Mariboru in napovedala bistveno skrajšanje vožnje med Mariborom in Ljubljano.
Maribor z okolico je obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. V Mariboru, Šentilju in Pesnici si ogledala potek del največjih železniških infrastrukturnih projektov, skupaj vrednih kar 254 milijonov evrov, in pri tem z zadovoljstvom ugotovila, da dela tečejo po načrtih. "Kar se tiče rokov in glede financ. Če bo vse po sreči, in kot kaže, bo, bo prihodnjo jesen z novimi vlaki, ki jih bodo dobile Slovenske železnice, pot iz Maribora v Ljubljano trajala približno uro in pol, kar je že zelo primerljivo z vožnjo z avtomobilom, še posebno v konicah," je napovedala Bratuškova.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je včeraj ogledala potek največjih železniških infrastrukturnih projektov v Mariboru in napovedala bistveno skrajšanje vožnje med Mariborom in Ljubljano.
Ob ogledu 55 milijonov evrov vredne prenove mariborske železniške postaje in 10 milijonov evrov vredne izgradnje podvoza pod Ljubljansko ulico se je ministrici pridružil tudi mariborski župan Saša Arsenovič: "Vesel sem, da gre vse po načrtih. Mislim, da je država s tem, ko tej regiji pomaga na infrastrukturnem nivoju, ubrala pravo pot. Če k temu dodam, da bomo imeli železniško postajo urejeno prej kot glavno mesto, je tudi to dober signal."
Bratuškova je spomnila tudi, da je pred dvema tednoma ustanovila delovno skupino za pripravo dolgoročne strategije razvoja železniške infrastrukture v državi, ki bo preverila tudi možnosti vzpostavitve hitrih železniških povezav. Kot je namreč znano, je skupina Mariborčanov pred tremi meseci predstavila državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, kar naj bi dosegli prav z vzpostavitvijo hitrega vlaka.
Ministrica si je sicer sprva ogledala gradnjo novega krožišča in potek prenove železniške proge ter postaje v Šentilju in Pesnici. Gradnjo 1,6 milijona evrov vrednega šentiljskega krožišča, ki bo zaključena pomladi prihodnje leto, v razmerju 40:60 sofinancirata Občina Šentilj in Direkcija za infrastrukturo (DRSI), medtem ko je slednja edini investitor 44 milijonov evrov vredne prenove železniške proge med Pesnico in Šentiljem. Po dokončani prenovi proge bosta DRSI in občina Šentilj prihodnje leto prenovili tudi Maistrovo ulico v Šentilju, prihodnji mesec pa bo, tako namestnik vršilke dolžnosti direktorice DRSI Damir Topolko, izšel tudi razpis za gradnjo parkirišča pri železniški postaji. Kot je še povedal Topolko, je cilj prenove železniške proge med Mariborom in Šentiljem predvsem povečanje hitrosti, vlaki bodo tam lahko v prihodnje vozili s hitrostmi do 120 kilometrov na uro, kar bo precej skrajšalo tudi potovanje do Gradca. "Ko bo prenova zaključena, se bo pot med Mariborom in Gradcem skrajšala na samo 45 minut," je še povedal Topolko.
Nad letališčem še niso obupali
Ministrica Alenka Bratušek je ob obisku Maribora spomnila tudi, da so iz njenega ministrstva v medresorsko usklajevanje nedavno poslali tudi vladni akt, ki bo omogočil, da se hitra cesta H2 skozi Maribor izvzame iz vinjetnega sistema. "Država namreč nima pravne podlage, da na tej cesti zahteva vinjeto," pravi ministrica. Kako to izvesti, za zdaj še ni znano, se pa Bratuškova zavzema za brezplačni prenos ceste z Darsa na Drsi.
Bratuškova upa tudi, da bo država kmalu našla rešitev tudi za mariborsko letališče. "Z veliko truda smo ga ohranili odprtega, na žalost obratuje bolj slabo, a še nismo obupali. V tem trenutku imamo na mizi samo možnost koncesije, vendar mislim, da bi se država, če bi obstajal interes, bila pripravljena pogovarjati tudi o prodaji. Želim si, da bi našli resnega, pravega partnerja, ki bi letališču dal tudi življenje."
Manj zgovorna pa je bila glede južne obvoznice: "Proračun je pravkar v sprejemanju v državnem zboru, dokler ne bo sprejet, ostalih projektov ne bi želela komentirati."
