ponedeljek, 13. avgust 2012
petek, 10. avgust 2012
Do Parenzane z vlakom - ob gneči kolesarjem vstop prepovedan
Poletni meseci so zelo primerni za
izlete s kolesom. Za oddaljenejše destinacije lahko kolesa naložimo na
vlak, vendar le ob nezasedenosti in dovoljenju sprevodnika
Družba, vročina, morje, kolo. To je vse, kar se mi poraja v mislih v poletnih mesecih, ko se najde nekaj časa za oddih. Kot navdušen kolesar sem se letos odločil uresničiti svoj cilj - prevoziti Parenzano oziroma Porečanko. Nekdanja ozkotirna železnica, ki je od leta 1902 do leta 1935 povezovala Trst in Poreč, je sedaj spremenjena v gorsko kolesarsko traso, ki vodi mimo slovenske Obale. Zaradi časovne omejenosti, na voljo sem imel le dva dneva, sem se odločil prepeljati svoje kolo do Kopra z vlakom. Kako da ne, ko pa Slovenske železnice na svoji spletni strani vabljivo oglašujejo možnost prevoza kolesa: "Kaj je lepšega, kot da se na lep sončen dan odpravite na izlet v naravo s kolesom - na drugi konec Slovenije? Kako do tja? Z vlakom - potem pa hop na kolo za zdravo telo."
Kako s kolesom na vlak
Na mariborsko železniško postajo sem se po vozovnico in rezervacijo za kolo odpravil dan pred odhodom. Da ob navalu turistov na kolesih ne bi ostal pred zaprtimi vrati vagona. Pri blagajni sem pri zelo prijazni prodajalki najprej odštel slabih deset evrov za relacijo Maribor-Ljubljana, vozovnica za Koper me je čakala pri prijateljih v Ljubljani. Vlak razdaljo do prestolnice premaga po polžje, v slabih treh urah. No, vsaj izlet si lahko Mariborčani privoščimo, kar pa ne bi mogel trditi za Prekmurce, če se želijo denimo iz Murske Sobote odpeljati na blejsko kremšnito in kolesariti ob jezeru. Krajša različica potovanja traja pet ur in 50 minut, daljša sedem ur in pol, ob tem pa na voznem redu ni mogoče zaslediti znaka za prevoz kolesa.
Vrnimo se na mariborsko železniško postajo. K desetim evrom je treba prišteti tudi 3,20 evra dodatka za prevoz kolesa. Seveda sem hotel doplačati kar pri okencu, a dobil odklonilen odgovor.
Družba, vročina, morje, kolo. To je vse, kar se mi poraja v mislih v poletnih mesecih, ko se najde nekaj časa za oddih. Kot navdušen kolesar sem se letos odločil uresničiti svoj cilj - prevoziti Parenzano oziroma Porečanko. Nekdanja ozkotirna železnica, ki je od leta 1902 do leta 1935 povezovala Trst in Poreč, je sedaj spremenjena v gorsko kolesarsko traso, ki vodi mimo slovenske Obale. Zaradi časovne omejenosti, na voljo sem imel le dva dneva, sem se odločil prepeljati svoje kolo do Kopra z vlakom. Kako da ne, ko pa Slovenske železnice na svoji spletni strani vabljivo oglašujejo možnost prevoza kolesa: "Kaj je lepšega, kot da se na lep sončen dan odpravite na izlet v naravo s kolesom - na drugi konec Slovenije? Kako do tja? Z vlakom - potem pa hop na kolo za zdravo telo."
Kako s kolesom na vlak
Na mariborsko železniško postajo sem se po vozovnico in rezervacijo za kolo odpravil dan pred odhodom. Da ob navalu turistov na kolesih ne bi ostal pred zaprtimi vrati vagona. Pri blagajni sem pri zelo prijazni prodajalki najprej odštel slabih deset evrov za relacijo Maribor-Ljubljana, vozovnica za Koper me je čakala pri prijateljih v Ljubljani. Vlak razdaljo do prestolnice premaga po polžje, v slabih treh urah. No, vsaj izlet si lahko Mariborčani privoščimo, kar pa ne bi mogel trditi za Prekmurce, če se želijo denimo iz Murske Sobote odpeljati na blejsko kremšnito in kolesariti ob jezeru. Krajša različica potovanja traja pet ur in 50 minut, daljša sedem ur in pol, ob tem pa na voznem redu ni mogoče zaslediti znaka za prevoz kolesa.
Vrnimo se na mariborsko železniško postajo. K desetim evrom je treba prišteti tudi 3,20 evra dodatka za prevoz kolesa. Seveda sem hotel doplačati kar pri okencu, a dobil odklonilen odgovor.
sreda, 8. avgust 2012
ponedeljek, 6. avgust 2012
četrtek, 2. avgust 2012
Boj za vsak vlak
Mednarodnega vlaka Ljubljana, ki vozi v
popoldanskem času med Ljubljano in Reko z direktnim vagonom iz Dunaja in
Maribora, v obratni smeri pa Reko zapusti opoldne, decembra ob nastopu
novega voznega reda le ne bodo ukinili.
Tako Slovenija in Reka kljub nedavnim drugačnim odločnim izjavam obubožanih hrvaških železnic le ne bosta ostali brez neposredne železniške potniške povezave, kot se je to naši državi zgodilo decembra lani z Italijo zaradi nepričakovane enostranske odločitve italijanskih železnic.
Tako Slovenija in Reka kljub nedavnim drugačnim odločnim izjavam obubožanih hrvaških železnic le ne bosta ostali brez neposredne železniške potniške povezave, kot se je to naši državi zgodilo decembra lani z Italijo zaradi nepričakovane enostranske odločitve italijanskih železnic.
Kopalna vlaka za Opatijo in Reko ter Pulj še vedno pod vprašanjem
Naše neuradne namige iz virov blizu Slovenskih železnic je za Planet Siol.net potrdil Damir Grgić, direktor enote potniškega prometa Hrvaških železnic. Še vedno pa potekajo dogovori o usodi vlaka Opatija, ki iz Ljubljane odpelje v jutranjih urah, s Kvarnerja pa se v slovensko prestolnico vrne pozno zvečer.
Vlaka Ljubljana in Opatija pa sta ob sobotah in v nedeljo do poznih popoldanskih ur tudi edini železniški povezavi Ilirske Bistrice z drugimi deli Slovenije.
Še slabše kaže sezonskemu kopalnemu vlaku, ki zjutraj odpelje iz Maribora prek Ljubljane do Pulja, vrne pa se pozno popoldne. Ta vlak pa, čeprav vozi le krajši del leta, Hrvaškim železnicam prinese dobrih 580 tisoč kun (okoli 78 tisoč evrov) izgube.
Obstoječe povezave Slovenije z Beljakom so za HŽ močno v rdečem
Še veliko večje minuse imajo Hrvaške železnice z mednarodnimi vlaki, ki so za Slovenijo pomembna povezava z Avstrijo in tako naprej z zahodno Evropo. Grgić je še pojasnil, da so imeli lani v primerjavi z letom prej 3 odstotke manj potnikov iz Hrvaške v Slovenijo in 4 odstotke manj v obratni smeri ter kar 15 odstotkov manj potnikov v mednarodnem tranzitu.
Prvi jutranji vlak iz Slovenije v Avstrijo čez Jesenice je obenem nočna povezava Beograda s Slovenijo. Ob povratku je to zadnji večerni vlak iz Beljaka v Slovenijo, ki nadaljuje svojo pot kot nočni vlak v Beograd. Hrvaške železnice so izračunale, da imajo s tem parom vlakov skoraj 1,7 milijona kun (228 tisoč evrov) izgube.
Vlak Lisinski svojo pot začne oziroma konča v Zagrebu in je hkrati edini, ki ponoči vozi med Slovenijo in Nemčijo, natančneje bavarsko prestolnico München, in obratno. Čeprav ta vlak na Hrvaškem vozi le slabih 30 kilometrov do meje pri Dobovi, imajo z njim Hrvaške železnice stroške, ki jim ustvarijo več kot 5,2 milijona kun (699 tisoč evrov) izgube.
Pod Karavankami le še trije potniški vlaki v vsako smer
Če bi obveljale vse iz Zagreba napovedane ukinitve mednarodnih vlakov, bi glede na zdajšnji vozni red med Jesenicami in Beljakom preostali samo še trije vlaki v vsako smer: EuroCity Mimara med Zagrebom in Frankfurtom, EuroCity Sava med Beogradom in Beljakom ter mednarodni vlak Alpine Pearls (angl.: alpski biseri) med Beogradom in Zürichom.
Dogovori železniških uprav o poteku voženj mednarodnih vlakov so dolgotrajni in se začnejo že krepko pred uveljavitvijo novih voznih redov. Ob bremenu nehvaležnih gospodarskih razmer se železniške uprave po vsej Evropi vse pogosteje odločajo za spremembe – najpogosteje krčenja – v zadnjem hipu.
Tiri odprti za druge železniške uprave
Kanček upanja za ogrožene vlake daje možnost, da kakšna druga železniška uprava zakupi traso zunaj svoje države. Grgić je povedal, da je enota potniškega prometa Hrvaških železnic sosednjim železniškim upravam ponudila trase na hrvaških tirih pod enakimi pogoji, kot veljajo za njih. Morda bo prav to rešilo še kakšen vlak, če ne bo vmes še kakšnih presenečenj.
Podoben dogovor bi lahko vrnil na tire tudi kakšen potniški vlak med Slovenijo in Italijo. Kot smo neuradno izvedeli, se slovenski železničarji zadnje čase spet resneje in intenzivneje pogovarjajo z italijanskimi kolegi o ponovni uvedbi povezave med Ljubljano in Benetkami ali vsaj do Trsta ali Tržiča (Monfalcone). Upanje umira zadnje.
Slovenija je decembra lani
ostala brez neposredne železniške potniške povezave z Italijo. Bo letos
ostala še brez nekaterih mednarodnih vlakov?
nedelja, 29. julij 2012
sobota, 28. julij 2012
SRBIJA; VLAKI POLNI, PRAZNE CESTE
Množice so že namignil petek zjutraj, ko AMSS opozoriti "težnjo po povečanju števila avtomobilov." Za razliko od delovni dan, petek je čakal, da zapustijo državo.
- Pričakujemo, da bodo zaposleni čez vikend na cestah, vendar nihče ne more z gotovostjo trdimo, - pravijo v AMSS. - Na mejnem prehodu Horgos, ki Kelebija Brodarevo in čakal eno uro, vendar je nemogoče napovedati, ali bo v soboto in nedeljo bo prav toliko. Naši ljudje so sprejeli nasvet, in kdor nima za potovanje med tednom. Vendar pa se gibljejo stranka na cesti le ob vikendih in se zastojem.
Sodeč po številu prodanih vstopnic na avtobusni postaji v Beogradu, bodo ta konec tedna bo tiho. V petek je bilo samo 19 zgodnji odhod, in bo predvidoma v soboto samo šest dodatnih vozil!
- To poletje je zelo čudno in poteka brez gneče - Ljilja pravi Dimić iz OZS. - V petek imamo 600 odhodov in smo pripravljeni v vsakem trenutku z vključitvijo novih vozil, pa tudi obstoječe avtobuse z več sedeži! Po zemljevidu Več Herceg Novi (potujejo preko Budve), Ulcinj, Dubrovniku, Zlatibor ... Dobre vstopnice se prodajajo v notranjost Srbije, vendar je daleč od nekdanjega vrha, ki mora biti v tem trenutku.
V srbski "Železnice" so zadovoljni s številom potnikov za odvetniške zbornice. Pravijo, da je še vedno v prometu najomiljniji na obali Črne gore, še posebej, ker je veliko raje, da svoje avtomobile in mirno potujejo iz Beograda in Novega Sada v Baru. Dnevni promet z odvetniki in štiri vlakov dnevno, najbolj iskan odhoda zvečer, vstavi nove vagone.Vlak je še vedno najcenejša oblika prevoza v Črni gori, kot je povratna vozovnica iz Beograda stane 24 evrov.
Naročite se na:
Objave (Atom)

























