České dráhy, nacionalni češki železniški prevoznik, je sporočil, da je na Češko prispela prva električna lokomotiva v novi različici, ki jo odlikuje višja največja delovna hitrost 230 km/h. Do konca leta se pričakujejo dobave prvih 20 enot od 50 naročenih električnih lokomotiv.
V zadnjih letih lahko na Češkem z gotovostjo govorimo o revoluciji železniškega voznega parka. Državni železniški prevoznik České dráhy v velikem obsegu kupuje električne in dizelske motorne enote, namenjene za obratovanje aglomeracijskih, regionalnih in lokalnih povezav ter vozni park na dolge razdalje – sodobne električne lokomotive ter vagonske garniture InterJet (10 enot) in ComfortJet (20 enot), ki bodo lahko pospeševale do hitrosti 230 km/h da se lahko InterJets in ComfortJets kombinirata z navadnimi potniškimi vagoni – seveda bi bila dovoljena hitrost nastalega vlaka 200 km/h ali 160 km/h.
InterJets so 5-vagonski kompleti brez kontrolnega vagona. Kompleti ComfortJet pa so sestavljeni iz 8 srednjih avtomobilov in kontrolnega avtomobila. Trenutno ti vlaki ne razvijejo hitrosti, višje od 160 km/h. Kmalu pa bo mogoče voziti s hitrostjo 230 km/h, čeprav v prihodnjih letih le zunaj Češke. ČD je začel z zagonom električnih lokomotiv Vectron Siemensa v različici z največjo delovno hitrostjo 230 km/h. Po besedah predsednika uprave in direktorja prevoznika Michala Krapinca bo letos prejetih prvih 20 enot od 50 naročenih vozil Vectron 230, od tega 8 enot do konca septembra. Preostalih 30 enot bo dostavljenih naslednje leto.
Pomembno je, da bodo ČD njihov prvi uporabnik. Električne lokomotive bodo na Češkem označene kot serija 384. Služiti bodo predvsem mednarodnim odnosom – z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko prek Slovaške in celo z Dansko. Na tej točki je vredno spomniti, da se bo naslednje leto začela neposredna železniška povezava iz Prage v København, ki jo upravlja ComfortJet. Z nakupom Vectrona 230 bodo ti vlaki lahko dosegli največjo hitrost na progi med Berlinom in Hamburgom. Zanimivo je, da gre za konvencionalno železniško progo, na kateri lahko po posodobitvi potujete s hitrostjo 230 km/h za veliko večino prevoženih kilometrov.
nedavnega je bilo veliko znakov, da bodo v začetku naslednjega desetletja tovornjaki Vectron 230 ComfortJet in InterJet lahko dosegli največjo hitrost tudi na Češkem – na prvem odseku železniške proge za visoke hitrosti, ki bo povezala Prago z območjem železniške postaje Poříčany. Do začetka obratovanja naslednjih odsekov bi služil kot nov izvoz iz Prage proti Pardubicam in naprej v Brno, Olomouc in Ostravo ter v Hradec Králové zahvaljujoč zdrsni cesti proti Nymburku. Vendar pa obstaja tveganje, da bo začetek gradnje, ki je bil prvotno načrtovan za letošnje leto, odložen za do 5 let. Trenutno je najverjetnejši rok za dokončanje projekta VRT Polabí leto 2035.
Sredi septembra bo češki RegioJet vzpostavil novo železniško povezavo med Varšavo in Krakovom. Zaradi razvoja povezav v poljščini prevoznik išče nove zaposlene. Ne gre le za strojevodje ali vodje vlakov, ki lahko zaslužijo največ, ampak tudi za pisarniške delavce na različnih področjih.
Omenjena linija Warszawa Wschodnia – Kraków Główny ne bo RegioJetov prvenec na Poljskem. Rumeni vlaki vozijo med Przemyślom in Prago od 1. marca 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Po drugi strani pa so rumeni avtobusi od junija 2025 začeli voziti, med drugim, iz Varšave v Prago prek Lodže in Vroclava.
Delo v podjetju RegioJet. Celo 14 tisoč za strojevodjo, 10 tisoč za upravljavca vlaka
Zaradi razvoja povezav v poljščini prevoznik išče nove zaposlene. Na tej točki je vredno omeniti, da ima RJ tudi zeleno luč za upravljanje povezave Kraków Główny – Gdynia Główna. To je prva tako velika in uradna zaposlitev, pri kateri je na voljo kar 11 ponudb za zaposlitev – na vlakih ali v pisarni. Večina jih se nanaša na Varšavo, obstajajo pa tudi v Krakovu ali Gdansku.
RegioJet vabi bodoče strojevodje z najvišjo plačo (Varšava, Krakov, Petrovice u Karviné). Tisti, ki imajo zaposlitev s polnim delovnim časom, lahko zaslužijo od 13 do 14 tisoč zlotov bruto. Kandidati morajo imeti veljavno dovoljenje in potrdilo strojevodje ter najmanj pol leta delovnih izkušenj. Znanje češčine, slovaščine ali angleščine bo dobrodošlo.
Nekaj več kot 10.000 PLN bruto na zaposlitev s polnim delovnim časom lahko zasluži vodja vlaka (Varšava, Krakov, Gdynia, Poznań) z veljavnimi kvalifikacijami in poznavanjem železniškoprometnih predpisov. Poleg tega mora komunicirati v angleščini na komunikacijski ravni. Njegove naloge bodovključevale nadzor nad delom stevardov in sprevodnikov ali pripravo železniške dokumentacije.
Prevoznik išče tudi sprevodnike ali bariste za svoje vlake (Varšava, Krakov, Gdynia, Poznań), ki jim ponuja polni delovni čas od 6 do 7,5 tisoč zlotov bruto. Tu morajo kandidati imeti izkušnje kot dirigent ali v službi za stranke, govoriti angleško na komunikativni ravni in imeti sanitarno in epidemiološko knjižico. Poznavanje osnovnih barističnih tehnik bo prednost.
Strokovnjak za zaposlovanje v Varšavi lahko v pisarno RegioJet dobi med 6 in 6,8 tisoč zlotov bruto, predvsem z izkušnjami
. Hkrati je poleg izkušenj na področju človeških virov potrebno govoriti poljsko, angleško ali češko. Prihodnji delodajalec bo pozoren tudi na vozniško dovoljenje kategorije B.
Koordinator kabinskega osebja v Varšavi je med drugim odgovoren za oblikovanje urnikov dela, motiviranje ekipe ali izvajanje usposabljanj in vkrcanje novih zaposlenih. RegioJet pričakuje, da bodo kandidati imeli izkušnje z vodenjem ekipe, znanje angleščine na komunikativni ravni ali pripravljenost za poslovno potovanje in delo ob različnih časih. V tem primeru prevoznik ni navedel razpona plač.
Prav tako ne vemo, koliko lahko zasluži vodja gostinstva in logistike v Varšavi. Njegove naloge pa bodo med drugim vključevale nadzor nad kakovostjo in svežino obrokov in pijač, optimizacijo zalog in zmanjševanje izgub ter spremljanje tržnih trendov v gastronomiji in prilagajanje ponudbe. RegioJet pričakuje najmanj 3 leta izkušenj na področju gastronomije, logistike ali sorodnega, sposobnost optimizacije procesov in upravljanja stroškov ali poznavanje HACCP in sanitarnih predpisov.
Če povzamemo: RegioJet išče zaposlene za naslednja delovna mesta: strojevodja, vodja vlaka, dirigent/barista, dispečer, koordinator kabinskega osebja, administrativni uslužbenec, vodja službe za stranke, kontrolor kakovosti, vodja skladišča, vodja gostinstva in logistike ter strokovnjak za zaposlovanje.
Zdi se, da bo odsek Novi Sad–Subotica (blizu madžarske meje) odprt septembra, z odseki za hitrost 200 km/h. Enako kot na začetnem odseku Beograd–Novi Sad.
Pravkar so napovedali tri dnevne lete med Beogradom in Budimpešto januarja, po dokončanju mejnega odseka.
Švicarji so ob natančnejšem pregledu očitno videli, da je prav.
Seveda to ni bil povsem nepredvidljiv epilog, vendar je hitrost, s katero se je zgodba odvijala, še vedno presenetila številne opazovalce v sektorju.
Foto; GOOGLE
Po nekaj več kot treh letih delovanja bi se medkrajevne povezave med Atenami in Solunom, ki so bile izvedene z ETR 470, vlaki Pendolino iz Trenitalije, prodani podjetju Hellenic Train - podjetju, ki je del skupine FS Italiane - in leta 2022 začeli komercialno obratovati na glavni železniški progi v Grčiji, končali, v skoraj splošni tišini.
Te je sestavljalo pet električnih vlakov (enote 01, 04, 06, 07 in 08), ki so bili ustrezno prilagojeni in prilagojeni za delovanje z napajalnikom 25 kV AC 50 Hz, kar je predpogoj za grško infrastrukturo.
Prihod druge generacije Pendolina v Grčijo je bil sprejet z nekaj navdušenja, saj je predstavljal precejšnjo prekinitev v primerjavi s tirnimi vozili, ki so se uporabljala do takrat: vlaki, ki so bili pogosto zastareli, z omejeno zmogljivostjo in ravnjo udobja, ki je daleč od najsodobnejših evropskih standardov.
Vendar se zdi, da se je njihova prilika nenadoma ustavila.
Glede na zbrane informacije ETR 470 ne bodo nadomestili novi vlaki za visoke hitrosti niti ETR 485 družbe Trenitalia, ki se zdaj razgrajuje v Italiji.
Govorice, ki pa niso bile uradno potrjene niti Hellenic Train niti FS Italiane, govorijo o vrnitvi k tradicionalnim kompozicijam: konvoji, sestavljeni iz lokomotiv skupine 120 v kombinaciji s Siemensovimi vagoni, rešitev, ki je vsekakor zanesljiva, vendar pomeni korak nazaj v smislu podobe in kakovosti storitev.
Zadnja dokumentirana opažanja Pendolinosa v redni službi segajo pred približno dvema ali tremi meseci.
Trenutno nam ni znano, ali gre za začasno prekinitev - morda povezano s težavami z vzdrževanjem ali zanesljivostjo - ali končno odločitev o zaustavitvi vlakov.
V primeru, da bi se potrdila najbolj drastična hipoteza, bi ostalo obžalovanje zaradi prezgodnjega konca izkušnje, ki je kljub vsem svojim omejitvam prispevala k izboljšanju grške železniške ponudbe, ki je bila zgodovinsko kaznovana z zastarelimi sredstvi in omrežjem, ki se trudi slediti standardom srednje in zahodne Evrope.
Zaradi tehničnih težav tovornega vlaka na postaji Črnotiče je zaprta železniška proga Divača–Koper. Organiziran je nadomestni avtobusni prevoz, so Slovenske železnice zapisale na svoji spletni strani.
Za potniška vlaka od Kopra do Divače in od Kopra do Postojne so že organizirali nadomestni prevoz, o načinu prevoza za potnike še dveh vlakov na omenjeni relaciji (IC 509 in RG 1604) pa bodo javnost obvestili pozneje.
Nadomestni avtobusi ustavljajo na vseh postajah in postajališčih, na katerih ustavljajo vlaki. Ni pa na teh avtobusih mogoč prevoz oseb na invalidskih vozičkih in prav tako ne prevoz koles in živali.
Ker lahko pri nadomestnih prevozih nastanejo zamude, na Slovenskih železnicah potnikom svetujejo, naj to upoštevajo pri načrtovanju potovanja.
Zaradi visokih temperatur in zagotavljanja varnosti v prometu je upravljalec železniškega omrežja vpeljal preventivne omejitve hitrosti. Omejitve bodo veljale od 14. do 16. avgusta, med 13:00 in 18:00.
- Dobova - Breg: 60 km/h - Breg - Zidani Most: 50 km/h - Zidani Most - Sava: 60 km/h - Logatec - Sežana: 60 km/h - Divača - Koper: 60 km/h - Sežana - Jesenice: 60 km/h
Najvišja dovoljena hitrost na ostalih progah bo do 100 km/h.
Zaradi navedenega izrednega stanja bodo nastajale zamude v potniškem prometu na območju celotne Slovenije. Zagotavljanje varnosti vseh udeležencev železniškega prometa je v skupini Slovenske železnice vedno na prvem mestu.
Informacije glede zamud in stanja v prometu lahko dobite na 080 81 11, na naši spletni strani potniski.sz/info ter pri našem osebju na prodajnih mestih in v vlakih.
Potniki lahko brezplačne informacije dobite tudi preko SMS sporočil, na katera se lahko prijavite na portalu MOJ VLAK.
Vsem potnikom se zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje
S 1. septembrom bo vožnja dveh parov vsakodnevnih lokalnih potniških vlakov med Ljubljano in Dobovo podaljšana do Zagreba. Novi vlaki bodo predvsem izboljšali povezanost Posavja s hrvaško prestolnico in obenem okrepili število direktnih vlakov med Ljubljano in Zagrebom.
Lokalna potniška vlaka, ki zdaj odpeljeta iz Ljubljane v Dobovo ob 6.50 in 17.20, bosta ob nespremenjenem voznem redu na slovenskih tirih podaljšala vožnji do Zagreba, kamor bosta pripeljala ob 9.50 in 19.56.
Iz hrvaške prestolnice se bosta vlaka vračala ob 10.34 in 20.37, v Dobovi, ki je izmenjevalna postaja med slovenskimi in hrvaškimi železnicami, pa bosta prevzela trasi lokalnih potniških vlakov, ki proti Ljubljani odpeljeta ob 11.05 in 21.10 s prihodom v Ljubljano ob 13.05 in 23.08.
Z direktnim vlakom med prestolnicama od jutra do večera
Tako bo število direktnih vlakov med Ljubljano in Zagrebom poraslo na pet, ob petkih in nedeljah pa šest, predvsem pa je pomembno, da sta zdaj slovensko in hrvaško glavno mesto povezani z vlaki v razponu od jutra do poznega večera.
Povezave bodo vzdrževali elektromotorni vlaki Slovenskih železnic Flirt (SŽ 510) proizvajalca Stadler, ki lahko vozijo tako po slovenskem omrežju (tri kilovolta istosmerne napetosti) kot hrvaškem (25 kilovoltov izmenične napetosti). Vsi štirje vlaki bodo spremenili svoje oznake, ki bodo po novem iz skupine obmejnih vlakov in ne več lokalnih potniških.
Flirti se decembra poslavljajo od Kvarnerja
Vlaki Flirt Slovenskih železnic letos že vozijo na Hrvaško, in sicer na Reko, a tako bo samo do redne vsakoletne menjave voznega reda sredi decembra, ko jih bodo potrebovali za nove načrtovane povezave med Mariborom in Gradcem, so za Siol.net potrdili na Slovenskih železnicah.
Tako na slovenskih kot hrvaških železnicah so nam potrdili, da bodo med Ljubljano in Reko potem spet vozile klasične vagonske kompozicije.
Med tednom lažje z vlakom čez Sotlo
Pri Slovenskih železnicah so še napovedali, da bodo od ponedeljka do petka okrepili povezave med Rogatcem in Đurmancem na Hrvaškem, kar bo dobrodošlo za prebivalce na obeh straneh Sotle, a tudi tiste, ki bodo potovali med Celjem in Krapino ali Zagrebom po krajši poti.
Nova dva para vlakov med Đurmancem, kjer je zveza za Krapino in Zagreb, in Rogatcem, kjer so zveze za Celje, bodo vzdrževale dizelske kompozicije Hrvaških železnic, so še pojasnili pri Slovenskih železnicah. Prvi bo odpeljal ob 5.48 iz Đurmanca in se bo iz Rogatca vračal ob 6.40, drugi pa ob 13.58 s povratkom iz Rogatca ob 14.34.
Tudi Maribor in Celovec si bosta bližje
Sprememba se s 1. septembrom obeta tudi na koroški progi, kjer bodo odhod zgodnjepopoldanskega vlaka iz Maribora v Pliberk premaknili za dobre pol ure prej.
Zdajšnji odhod iz Maribora ob 14.48 bo po novem ob 14.15, saj bo prihod v Pliberk ob 16.21 namesto ob 17.01 zagotovil boljšo in učinkovitejšo povezanost z vlakoma avstrijskih železnic proti Celovcu (Klagenfurt) in Volšperku (Wolfsberg).
Zgodnjejutranja pridobitev za Ortnek
Seznam sprememb se zaključuje na kočevski progi, kjer so ugodili želji prebivalcev Ortneka in okolice za dodatni postanek zgodnjejutranjega vlaka proti Ljubljani.
Tako bo vlak z odhodom iz Kočevja ob 5.42 in prihodom v Ljubljano ob 6.59 ob 6.02 dodatno ustavil v Ortneku.
Nazadnje je po progi skozi Bohinj zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje so dodali razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko.
Vozi me vlak v daljave ... Svojčas je bil v Sloveniji sila priljubljen muzejski vlak, ki ga je po naši domovini gnala gospa v zrelih letih, parna lokomotiva. Slovenija je bila in ostala ena redkih držav, ki lahko po poteh železnice ponudi vožnjo s parno lokomotivo, kot je to potekalo nekoč, pred približno 100 leti. Zato ne preseneča, da so v 80. letih minulega stoletja, začetek sega v leto 1986, uvedli muzejski vlak: z manjšo parno lokomotivo in petimi starinskimi dvoosniki.
Vrhunec v Celju, konec 2019.
Z leti je število aktivnih muzejskih vozil raslo: leta 1996, ko so v Celju praznovali 150 let železnic na Slovenskem, so imeli aktivnih pet parnih lokomotiv in 20 vagonov v treh muzejskih vlakih. V nadaljevanju sta ostali aktivni dve parni lokomotivi in 12 vagonov, ki so glede na velikost (dvoosniki oziroma štiriosniki) razporejeni v mali in veliki muzejski vlak. Mali muzejski vlak je vlekla srednje velika lokomotiva SŽ 25-026, ki je staroavstrijskega izvora, veliki muzejski vlak pa naša največja, v Nemčiji izdelana lokomotiva SŽ 33-037.
Bohinjska proga in muzejski vlak skupaj predstavljata eno najlepših in najbolj zgodovinsko obarvanih železniških izkušenj v Sloveniji. Muzejski vlak je več let praviloma vozil ob vikendih, praznikih in v času turistične sezone, bil pa je tudi tesno povezan z lokalno skupnostjo. Nazadnje je po progi mimo Bohinja zapeljal leta 2019, nato so Slovenske železnice povezavo zaradi epidemije prekinile, svoje pa so dodali tudi razlogi tehnične narave, stroški vzdrževanja lokomotiv in pomanjkanje kadra, izučenega za delo s parno vleko. Vsi, ki so bili tesno povezani z muzejskim vlakom, še posebno pa osebje, ki je svoj čas na njem delovalo ali pa jim je bil enostavno pri srcu, so verjeli, da bodo nekoč še vozil po Sloveniji. Očitno prihaja trenutek, ko se bo to zgodilo.
Od 1906.
Bohinjska železniška proga, zgrajena med letoma 1900 in 1906 kot del velikega avstro-ogrskega infrastrukturnega projekta, povezuje Jesenice z Novo Gorico. Bila je del pomembne železniške povezave od Prage do Trsta in je služila gospodarskim in vojaškim interesom imperija. Poteka skozi izjemno slikovito pokrajino – od Blejskega kota skozi Bohinj prek Julijskih Alp skozi 6,3 kilometra dolg Bohinjski predor, mimo Baške grape, doline Soče do Solkana in Gorice. Posebnost trase je Solkanski most z najdaljšim kamnitim lokom na svetu ter tehnično dovršeni viadukti, predori in galerije, ki skupaj sestavljajo arhitekturno mojstrovino.
Ideja o vzpostavitvi voženj muzejskega vlaka, ki je bil med potniki vedno zelo dobro sprejet, ni nikoli zamrla. Ponovna uvedba je eden pomembnejših ciljev, ki si ga je zadalo novo vodstvo družbe SŽ-Potniški promet z direktorjem Miho Butaro, ki je februarja letos prevzel vodenje Potniškega prometa na Slovenskih železnicah, so na Slovenskih železnicah (SŽ) potrdili naše neuradne informacije o tem, da so stekli postopki, da bi parna lokomotiva že letos zasopihala po slovenskih tirih. »Zaradi kompleksnosti postopkov točnega datuma začetka voženj žal še ne moremo napovedati, a si močno prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že letos decembra,« naše informacije potrdijo SŽ.
Lokomotiva SŽ 25 026 je simbol parne železniške tradicije v Sloveniji, aktivna kot del muzejske garniture med letoma 1986 in 2019. Trasi Bohinjske proge je dala zgodovinski pečat, danes pa je del železniškega muzeja. Lokomotiva je bila izdelana leta 1920 v tovarni Floridsdorf (Avstrija), nosila je oznake BBÖ 270.164 in FS 728.028, preden je kot SŽ 25 026 pristala v Sloveniji. Serija 25 vključuje dvotežne parne stroje z osno konfiguracijo 1΄D h2, ki so bile razširjene po evropskih železnicah v obdobju 1917–1930. Lokomotiva ima delovno težo okoli 61 ton, osna obremenitev znaša približno 14 ton, premer pogonskih koles 1258 mm, največja hitrost pa do 60 km/h.
Strojevodja in kurjač
V teh dneh dela ne manjka, treba je vzpostaviti kompozicijo. »Trenutno smo v fazi intenzivne priprave na ponovno vzpostavitev delovanja – tako z vidika tehnične izvedljivosti kot tudi zagotavljanja usposobljenih strojevodij za parno vleko, ki je danes redkost in zahteva specifična znanj,« dodajo.
Močno si prizadevamo, da bi parni vlak znova zapeljal na naše tire že decembra letos.
Muzejski vlak bo vozila muzejska lokomotiva serije 25-026. Trenutno je v železniškem muzeju v Ljubljani na Parmovi ulici, nekaj muzejskih vagonov je garažiranih v delavnicah na Ptuju, nekaj v muzeju v Ljubljani. Vsak muzejski vagon ima določeno največjo kapaciteto, ki se giblje okoli 80 potnikov, odvisno od vrste vagona. Za vožnjo muzejskega vlaka sta potrebni dve osebi, in sicer strojevodja in kurjač.
»Z namenom umestitve parnega vlaka v kar najbolj navdihujoče okolje bomo vožnje zgodovinskega vlaka predvidoma umestili na Bohinjsko progo, saj gre za eno najlepših železniških prog na svetu – slikovita pokrajina med Jesenicami in Novo Gorico s številnimi predori in viadukti ter znamenitim Bohinjskim predorom velja za izjemen tehnični in naravni biser, ki ponuja edinstveno doživetje vožnje z vlakom. Z oživitvijo voženj muzejskega parnega vlaka želimo okrepiti trajnostni turizem in obenem ohranjati pomemben del železniške dediščine. Ob tem proučujemo tudi možnosti za posodobitev ali razširitev programa, ki bi bil še bolj privlačen za različne ciljne skupine, od družin do železniških navdušencev in turističnih skupin. Verjamemo, da bodo ob ponovni vzpostavitvi vožnje zelo dobro obiskane med domači in tujimi obiskovalci, saj zanimanje in povpraševanje po njih vsako leto narašča. To potrjuje, da obstaja močno povpraševanje po tovrstnih avtentičnih in nostalgičnih doživetjih, ki združujejo kulturno dediščino z izjemno pokrajinsko podobo,« je tudi po tej misli SŽ jasno, da se zavedajo, kakega aduta imajo v rokavu.
Ponovno delovanje muzejskega vlaka bo nedvomno predstavljalo pomembno in neprecenljivo vrednost z vidika doživetja muzejske ponudbe SŽ in hkrati ohranjanje znanja upravljanja parnih lokomotiv. Obenem bo okrepilo položaj Slovenije med državami, kjer še vedno skrbijo za redne vožnje muzejskih vlakov s parnimi lokomotivami.
Železniški muzej v Ljubljani
Čeprav parnikov od 2019. ni več na naših progah, v Železniškem muzeju Slovenskih železnic hranijo košček naše bogate zgodovine. Železniški muzej sestavljata dva objekta. V prvem, v rotundi oz. nekdanji kurilnici Ljubljana Šiška, so stare lokomotive. Najstarejša je iz leta 1861 in je bila tisti čas najboljša tovorna lokomotiva južne železnice. V sosednjem objektu so predstavljene druge železniške vsebine. Obiskovalci spoznajo prometni urad iz obdobja Avstro-Ogrske, razvoj železniškega omrežja, telekomunikacijske naprave, uniforme in signalnovarnostne naprave. Tu je tudi manjša likovna galerija, kjer so na ogled slike na temo železnic akademskega slikarja Staneta Kumarja. Muzej je dobro obiskan, izstopajo navdušenci nad železnico iz sosednjih držav, v zadnjem času je povečan obisk turistov iz Francije. Zelo dobro so obiskane tudi muzejske tematsko obarvane prireditve, namenjene družinam. Na njih se lahko otroci zapeljejo po petsto metrov dolgi progi z vlakom vrtne železnice.
Z več kot 24 tisoč zaposlenimi ter nacionalnimi in mednarodnimi povezavami Trenitalia vsak dan prepelje več kot milijon in pol potnikov.
"Z razširjeno ponudbo, ki šteje 270 Frecce, 6 regionalnih vlakov, skupaj z več kot 120 medkrajevnimi vlaki, več kot 30 mednarodnimi povezavami in 200 intermodalnimi povezavami, ki so povezane z železniškimi storitvami, se zaveza Trenitalia krepi k zagotavljanju pravice do mobilnosti v obdobju, kot je poletje, ki zahteva precejšen napor,"je pojasnil izvršni direktor.
Veliko pozornosti namenjamo tudi napovedni dejavnosti in digitalizaciji storitev.
"Na vlake smo namestili več kot 250 tisoč QR kod, da bi zagotovili takojšen dostop do informacijskih storitev in v realnem času," je dodal Strisciuglio.
K temu je dodana eksperimentalna uporaba chatbota na WhatsAppu, ki potnikom pomaga pri načrtovanju potovanja.
Cilj je zmanjšati nevšečnosti, zlasti v času, ko je železniško omrežje sredi infrastrukturne preobrazbe, s 1.200 aktivnimi gradbišči na dan.
«Iz Rima v Bari lahko potujete v približno treh urah. Od Barija do Neaplja v dveh.
Pomembne novice so tudi o transverzalni dolini reke Pad, kjer bo mogoče specializirati infrastrukturo in storitve z vzpostavitvijo namenskega omrežja za visoke hitrosti, da bi ustvarili nove železniške zmogljivosti za metropolitanska območja."
Na področju obnove voznega parka je Trenitalia načrtovala znatne naložbe na vseh področjih storitev.
«Visoke hitrosti bodo še naprej rasle, z naložbo v višini več kot 1,3 milijarde evrov za nakup 46 novih vlakov Frecciarossa.
K temu je treba dodati še stalno obnavljanje regionalne flote, kar bo privedlo do skoraj popolne obnove flote do leta 2027.
V segmentu Intercity vlagamo več kot 500 milijonov evrov v uvedbo 20 novih hibridnih vlakov, 12 električnih vlakov in 6 vlakov na baterije.
Cilj je osredotočiti se na tehnološko napredne, trajnostne in kakovostno usmerjene rešitve."
Pomembna je tudi osredotočenost na internacionalizacijo železnic za visoke hitrosti, izvršni direktor je poudaril, da je "Frecciarossa med Milanom in Parizom, ki je bila ponovno aktivirana aprila lani, zelo uspešna in delamo na novi povezavi med Rimom in Milanom z Münchnom.
Storitev se bo začela izvajati konec leta 2026 in se bo postopoma razširila v Berlin in Neapelj.
Konkreten projekt, ki bo Trenitalio in njene nemške partnerje vključil v še eno prestižno čezmejno povezavo."
Z vse širšo in razširjeno ponudbo, prenovljenim voznim parkom in močnim poudarkom na digitalizaciji želi Trenitalia okrepiti svojo vlogo v italijanski in evropski pokrajini, da bi vsem potnikom prinesla konkretne in pomembne koristi.
Vlak Talgo trenutno potuje na Češko, kjer bo v testnem centru VUZ Velim opravil preizkuse. Gre za enega od treh 13-voznih vlakov Talgo VI, ki jih bo Renfe dobavil svoji hčerinski družbi Leo Express. To naj bi bile tri 13-vozne garniture Talgo VI z največjo hitrostjo 200 km/h, sestavljene iz vagonov, ki so bili umaknjeni iz prometa na vlakih Intercity na progi Madrid - Algeciras s spremembo voznega reda decembra 2024.
Najem za LE bo izveden prek RAMF (Renfe Alquiler de Material Ferroviario, Renfe Railway Equipment Rental), hčerinske družbe Renfe, tako kot v primeru dizelskih vlakov Coradia Lint na progi Bratislava - Komárno, kjer RAMF deluje kot posrednik med Alpha Trains in upravljavcem.
Prevoz iz Španije je potekal prek Perpignana, torej po standardnotirni špansko-francoski HSL Figueres - Perpignan, skozi katero je prečkal 8. avgusta zjutraj. Skupaj s Talgom za LE je bila v Nemčijo prepeljana tudi nova enota Talgo 230, št. 009, za DB.
Najnovejša novica je, da je 8. avgusta 2025 ERA izdala dovoljenje za obratovanje v Nemčiji za šest tipov avtomobilov, iz katerih so sestavljeni grablje ICE L. Območje uporabe je Nemčija, z izjemo visokohitrostne proge Köln - Frankfurt. Vendar pa lahko grablje Talgo 230 delujejo le v načinu vleke.
Šest tipov potniških vagonov je mogoče fleksibilno kombinirati v različne vlakovne formacije. Fleksibilna formacija je sestavljena izključno iz vmesnih in končnih vagonov potniških vagonov (T-230 ICE-L). Število (n) vozil v vnaprej določeni formaciji je 9 ≤ n ≤ 21. Nadaljnje informacije o možnih kompozicijah so na voljo v operativni dokumentaciji, ki je na voljo upravljavcu.
Obratovanje vozil je dovoljeno le z napetostjo vlakovne proge 1 kV 16,7 Hz (združljivost je bila zaenkrat dokazana le v tem primeru). Prevoz čez ranžirne grbine in tirne zavore v delovnih pogojih ni dovoljen. Obratovanje na strmih pobočjih ni dovoljeno. Lokomotive razreda 105 so še vedno v postopku odobritve.
Skupaj s Talgom za LE bodo v VUZ Velim na testiranje prispeli tudi prvi Vectroni razreda ČD 384 z največjo hitrostjo 230 km/h.
Danes je v Ljubljani potekal bilateralni sestanek med predstavniki potniškega prometa slovenskih (SŽ-Potniški promet) in madžarskih železnic (MÁV-csoport) na temo izboljšanih in novih vlakovnih povezav med Slovenijo in Madžarsko.
Povezave z Ukrajino, Romunijo in navezava na Italijo.
Prve izboljšave bodo vidne že v začetku leta 2026.
Direktor potniškega prometa Slovenskih železnic (SŽ-PP), g. Miha Butara je ob tej priložnosti povedal: »Zelo smo zadovoljni z današnjim srečanjem in konstruktivnim dialogom z madžarskimi kolegi. Sodelovanje med slovenskimi in madžarskimi železnicami ima velik potencial za krepitev mobilnosti v regiji, še posebej z načrtovanimi novimi vlakovnimi povezavami, ki bi povezale Slovenijo z Madžarsko, Italijo in Srbijo. Veselimo se prihodnjih skupnih projektov, ki bodo prispevali k razvoju železniškega potniškega prometa v širši regiji.«
»Današnje srečanje v Ljubljani predstavlja pomemben korak k poglobitvi sodelovanja med madžarskimi in slovenskimi železnicami. Skupna vizija o izboljšanju vlakovnih povezav med našima državama in širšo regijo Jugovzhodne Evrope je ključna za večjo dostopnost železniškega potniškega prometa. Z veseljem podpiramo uvedbo novih mednarodnih linij ter izboljšanje storitev za potnike" je povedal direktor potniškega prometa madžarskih železnic (MÁV-csoport), dr. Kormányos László.
