V Kopru so pet let po začetku glavnih gradbenih del slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača-Koper. Predsednik vlade in ministrica za infrastrukturo sta se – slaba dva tedna pred volitvami – odpeljala na preizkusno vožnjo po novi progi.
Predsednik vlade Robert Golob je na slovesnosti poudaril, da je drugi tir zgodba domačega znanja in operative, ki je Luki Koper kot slovenskemu oknu v svet zagotovila ustrezne povezave.
Slovenska stroka je projekt sama projektirala in tudi prevzela odgovornost, je nadaljeval. Prav tako gre po njegovih besedah za zgodbo slovenske gradbene operative, ki je najprej sodelovala s tujimi partnerji, ko je turški partner "klecnil pod finančnimi bremeni", pa je ne glede na tveganja projekt izvedla znotraj rokov in zastavljenih sredstev.
Po premierjevih besedah gre za uspeh suverenega naroda, ki ve, da mora vlagati v svoje znanje in svoje ljudi, ne pa se zanašati na tuje, je še dejal premier, ki se je na slovesnost skupaj z ministrico, vodstvom projektnega podjetja 2TDK in Slovenskih železnic pripeljal s testnim vlakom.
Ministrica: V Sloveniji znamo voditi infrastrukturne projekte
"Danes slavimo odlično sodelovanje, vztrajnost, tehnično znanje in strokovnost vseh, vključenih v projekt, tako v smislu projektiranja, načrtovanja in izvedbe kot tudi v smislu finančnega načrtovanja," je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Drugi tir je po njenih besedah veliko več kot infrastrukturni dosežek: "Pomeni boljšo dostopnost, hitrejše poti in večjo prometno varnost. Predstavlja pomemben razvojni in povezovalni potencial za Slovenijo, za Luko Koper ter za zaledne države, ki z njo sodelujejo. S tem krepimo tudi gospodarstvo Evropske unije."
Drugi tir dokazuje, da v Sloveniji znamo pripraviti in voditi infrastrukturne projekte na način, ki si zasluži zaupanje, je dodala.
Spomnila je, da bo koncu gradnje drugega tira sledila gradnja vzporednega tira, ki bo še izboljšal pretočnost in razbremenil prebivalce ob obstoječi progi. "Obstoječo progo bodo kot trajnostno kolesarsko povezavo vrnili okolju in izboljšali njegovo turistično vrednost," je dodala.
Evropska unija prispevala več kot tretjino denarja
Slovenija je za projekt skupaj prejela 389 milijonov evrov evropskega denarja oziroma skoraj 35 odstotkov celotne vrednosti projekta, katerega investicijska vrednost znaša 1,1 milijarde evrov. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da bo drugi tir povezal koprsko pristanišče z osrednjo Evropo oz. da bo koprsko pristanišče pomembna vstopna točka za evropske dobavne verige.
Da gre za izjemno povezavo, ki bo po nekaterih ocenah slovenskemu gospodarstvu prinesla dodatnih 150 milijonov evrov letno, je poudaril generalni direktor 2TDK-ja Matej Oset. Povečala bo konkurenčnost Luke Koper in izboljšala evropske povezave, je dodal. Direktor 2TDK-ja Marko Brezigar pa je dodal, da je projekt nekaj veličastnega in da je treba biti nanj zelo ponosen.
Grenek priokus zaradi vplivov na okolje
Oset se je zahvalil tudi okoliškim prebivalcem, ki so sicer po poročanju Primorskih novic v javnem protestnem pismu izrazili jezo zaradi projekta. "Krajani smo potegnili kratko in ostali prepuščeni sami sebi z vsemi razpokami in poškodbami hiš. To je višek sprenevedanja, ljudem je prekipelo," so zapisali v pismu, ki ga je povzel časopis.
Oset je poudaril, da gradnja tovrstnih objektov ima določen vpliv na okolje in življenje prebivalcev, je pa kot pomembno poudaril, da težave s krajani rešujejo skupaj. Pred nami je še nekaj korakov, je dejal.
Pomembna pridobitev za železnice
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je dodal, da gre danes iz Luke Koper približno 100 vlakov na dan, kar pomeni okoli 15 milijonov ton tovora in 6000 manj tovornjakov na cestah. "V prihodnosti se bo tovor na železnici podvojil na 30 milijonov ton, na več kot 200 vlakov, kar pomeni 6000 in več tovornjakov na železnicah," je poudaril.
Ne prinaša pa tir le posla za železnice, večjo varnost in manj obremenitev za okolje, ampak je pomemben tudi za potnike, saj potovalni čas skrajšuje za pol ure, je dodal Mes.
Drugi tir bo povečal prepustnost proge z 98 na 212 vlakov, skrajšal železniško razdaljo na odseku Divača–Koper s 44,6 na 27,1 kilometra in potovalnega časa s 100 do 110 minut na 30 minut ter povečal največjo mogočo hitrost vlakov na odseku s 65 do 75 kilometrov na uro na največ 160 kilometrov na uro, še poroča Slovenska tiskovna agencija.
Bajec: Izvajalec je naredil manj, kot je zahteval projekt
Predsednik sveta za civilni nadzor nad projektom Jadran Bajec ni zadovoljen s hitrostjo del, razočaran je tudi nad negativnimi vplivi na okolje, zlasti na gradbiščih. Kot je povedal za Radio Slovenija: "Tu je izvajalec naredil veliko manj, kot je od njega zahteval projekt. Posledica so izpusti, umazana voda itd. Treba je vedeti, da so gradbišča relativno velike strani, kjer se izvaja poleg odlaganja materiala, peska, cementa in drugih zadev tudi kakšna druga dejavnost, in vse to lahko povzroča takšne ali drugačne emisije. Te morajo biti zajete, preden gredo z gradbišča v za to pripravljenih napravah. Mislim, da je to projektant naredil, izvajalec pa ne."
Prihodnje leto je predvidena graditev vzporednega tira, ki naj bi bil zgrajen leta 2030. Bajec pričakuje, da bodo do takrat našli tudi rešitve za težave okoliških prebivalcev.